1. Proktologija – kaj obsega in kaj pomeni
Proktologija je kirurgija usmerjena v diagnostiko in zdravljenje bolezni danke in zadnjika, od hemoroidov, fisur in abscesov do prolapsa, zaprtja in tumorjev danke. Prvotno je pomembno vedeti, da je pregled enostaven, pri čemer se pogosto vključijo tudi preiskave, kot je proktoskopija.
dermatovenerologije
2. Hemoroidi – vzroki, vrste in zdravljenje
Hemoroidi ali “zlata žila”, so žilne blazinice v danki, ki ob pravilnem delovanju pomagajo zadržati pline in sluz. Težave se pojavijo, kadar se razširijo ali izpadejo, predvsem zaradi povečane obremenitve, npr. zaprtja, sedečega načina življenja, nosečnosti ali debelosti.
Vrste in stadiji hemoroidov:
- Notranji (zahtevajo proktološki pregled – pogosto krvavijo, a brez bolečin)
- Zunanji (vidni in boleči pod kožo anusa)
- Razvrstitev po stopnjah (1 – 4) spremlja simptome od rahle krvavitve do trajno izpadlih vozlišči, ki ne gredo več nazaj in pogosto potrebujejo operativno zdravljenje.
Zaprtje, sedenje in težko dvigovanje bremen so glavni dejavniki tveganja, ki jih lahko zmanjšamo z bolj zdravim življenjskim slogom.
3. Analno zdravje in nega
Redno spremljanje analnega predela spodbuja zgodnje odkrivanje težav, kot so hemoroidi ali analne razpoke. Dr. Boštjan Mlakar meni, da bi fotografiranje ali otip zadnjika moralo postati del osebne zdravstvene rutine, s čimer premagamo predsodke in skrb v zvezi s higieno tega predela.
Ana Štern, dr. med., dermatovenerologinja, opozarja na pomen preprečevanja zadrževanja blata, saj to oslabi rektalni refleks in zaporo analne mišice – posledično se poveča napenjanje in tveganje za zaprtje ter hemoroide.
Pomembno: Hemoroidi in prebavne motnje niso obsodba, temveč priložnost za spremembo življenjskega sloga. Z zavedanjem o pomembnosti vlaknin, gibanja, hidracije in rednega spremljanja analnega predela lahko večino težav preprečimo ali omilimo. Če pa simptomi vztrajajo ali se poslabšajo, je zdravniški pregled ključnega pomena, tako za lajšanje kot za izključitev resnejših sta
4. Prebavne vlaknine – ključni element zdrave prebave
Prehranske vlaknine so del rastlinske hrane, ki jih telo ne more razgraditi. V vodi nabreknejo in ustvarijo naravno podlago, ki poskrbi, da je blato mehkejše in odvajanje lažje.
Spodbujajo peristaltiko, zmanjšujejo zaprtost in pomagajo telesu pri izločanju odvečnih snovi iz črevesja.
V Sloveniji povprečen vnos vlaknin znaša okoli 20 g dnevno, kar je pod priporočilom (približno 30 g). S tem se poveča tveganje za prebavne zaplete, srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen in debelost. Zaradi sposobnosti modulacije mikrobiote (prebiotiki), uravnavanja holesterola in sladkorja v krvi so vlaknine bistvene za zdravje črevesja in ne samo prebavo.
5. Krvavitev iz črevesja – kdaj je nujen pregled?
Čeprav je prisotnost sveže svetlo rdeče krvi med odvajanjem pogosto znak hemoroidov ali analne razpoke, vedno zahteva zdravniško oceno. Svetlo rdeča kri običajno prihaja iz danke, temnejša ali črna kri pa lahko nakazuje krvavitev višje v prebavnem traktu, npr. lahko zaradi polipov ali raka.
Hemoroidi so razširjene žilne blazinice v danki, ki lahko povzročijo neprijetnosti, vendar so pogosto obvladljivi z ustreznim načinom življenja.
6. Praktični nasveti za vsakdanjo uporabo
Preprečevanje in lajšanje hemoroidov:
- Vlaknine in zadostna hidracija (vsaj 1,5 – 2 l tekočine dnevno).
- Redna telesna aktivnost (hoja, vaje za trebušne mišice) izboljša peristaltiko.
- Ne odlašajte pri odvajanju, poslušajte naravne signale telesa.
- Redna, nežna higiena analnega predela in preprečevanje drgnjenja.
Kdaj po strokovno pomoč:
- Pri močnih ali ponavljajočih se krvavitvah, izpadajočih hemoroidih, bolečinah ali anemiji (slabokrvnosti).
- Če se pojavijo alarmni simptomi, kot so izguba telesne teže ali spremembe blata.
Vloga probiotikov
Pred več kot stoletjem je Elie Metchnikoff (ruski znanstvenik, nobelovec in profesor na Pasteurjevem inštitutu v Parizu) postavil tezo, da mlečnokislinske bakterije ponujajo zdravstvene koristi, ki lahko spodbujajo dolgoživost. Kot prvi je predlagal posege v črevesno mikrobioto z dodajanjem proteolitičnih mikrobov – kot dodatkov hrani, in sprožil znanstveni razvoj, za katerega nič ne kaže, da se bo ustavil. Pregled PubMed baze pokaže, da je bilo s probiotiki na ljudeh opravljenih že več kot 1500 kliničnih študij.
Prevladujoče vrste bakterij pri človeku
V človeškem črevesnem ekosistemu prevladujeta dve vrsti bakterij – Bacteroidetes in Firmicutes – ki predstavljata več kot 90% mikrobov. Ostalo so predvsem Actinobacteria, Proteobacteria, Verrucomicrobia in Fusobacteria. Uporaba probiotikov vpliva na črevesno okolje, novejše raziskave pa potrjujejo tudi, da njihovo koristni učinki segajo tudi izven prebavil. V skladu s smernicami WHO / FAO (http://www.fao.org/3/a-a0512e.pdf) bi morali proizvajalci probiotikov svoje seve registrirati pri mednarodnem depozitarju (pooblaščeni ustanovi), ki sevom da dodatno oznako. Evropska agencija za varnost hrane ne dovoljuje oznake probiotik na izdelkih, ki so registrirani kot hrana in/ali prehransko dopolnilo, ampak le na tistih, ki so registrirani kot zdravila. V Sloveniji jih je takih le nekaj. Zelo pomembno je vedeti, da je ključno izbrati pravi sev probiotika (ali kombinacijo le-teh) za pravo indikacijo. Univerzalni probiotik ne obstaja.
Najpogostejši probiotiki
Kot probiotiki se najpogosteje uporabljajo vrste Lactobacillus in Bifidobacterium, uporabljajo pa se tudi kvasovke Saccharomyces boulardii ter nekatere vrste E. coli in Bacillus. Med novince spada tudi Clostridium butyricum, ki je bil nedavno odobren kot novo živilo v Evropski uniji. Mlečnokislinske bakterije, vključno z vrstami Lactobacillus, ki se že tisočletja uporabljajo za konzerviranje hrane s fermentacijo, poleg tega potencialno koristijo zdravju. Stroka sicer vztraja, da se izraz “probiotik” uporablja le za žive mikrobe, za katere so nadzorovane študije večkrat potrdile, da imajo koristi za zdravje ljudi.
Optimizacija simbioze
Običajna mikrobiota in probiotiki sodelujejo z gostiteljem (človekom) pri presnovnih aktivnostih in imunski funkciji ter preprečujejo nastanek oportunističnih in patogenih mikroorganizmov. Simbiozo med mikrobioto in gostiteljem je mogoče optimizirati s farmakološkimi ali prehranskimi posegi, med katerimi je tudi dodajanje probiotikov. Številne študije so pokazale, da se kolonije mikrobov, ki poseljujejo prebavila, razlikujejo med zdravimi posamezniki in tistimi z boleznimi ali nezdravimi stanji. Vendar raziskovalci še vedno ne morejo natančno opredeliti sestave zdrave človeške mikrobiote. Zdi se, da so nekatere bakterije (kot so Roseburia, Akkermansia, Bifidobacterium in Faecalibacterium prausnitzii) pogosteje povezane z zdravjem. Vendar so raziskave, s katerimi bi potrdili, da njihov vnos resnično izboljša zdravje ali spremeni potek bolezni, še v teku.
Kakovost probiotikov in potreben odmerek
Kakovost probiotičnih izdelkov je odvisna od proizvajalca. Vprašanja, posebej pomembna v povezavi s tem, so vzdrževanje sposobnosti preživetja bakterij (kar kaže število kolonij oz. CFU) do konca roka uporabnosti izdelka in uporaba vse predpisane nomenklature za identifikacijo roda, vrste in seva vseh organizmov, vključeni v izdelek. Odmerek probiotika se zelo razlikuje glede na sev in izdelek. Čeprav mnogi izdelki, ki se prodajajo brez recepta, dosežejo 1 od 10 milijard CFU / odmerek, se je izkazalo, da so nekateri izdelki učinkoviti na nižjih ravneh, medtem ko nekateri zahtevajo bistveno več. Splošnega odmerka ni – odmerek mora temeljiti na ponovljenih študijah na ljudeh, ki so potrdile korist za zdravje. Ker so probiotiki živi, so dovzetni za odmiranje med skladiščenjem izdelkov. Odgovorni proizvajalci vgrajujejo čezmerno količino, tako da na koncu roka uporabnosti izdelka ne pade pod število CFZ, navedeno na etiketi. Uporabljeni sevi tudi ne smejo vsebovati genov za odpornost na antibiotike.
Povzela: Mojca Šimenc
Vir: Arhiv RMZ; Po World Gastroenterology Organisation Global Guidelines on probiotics povzela:
