Dogodki, kot je izguba zaposlitve ali smrt ljubljene osebe, pogosto povzročajo neprespane noči. Gre za akutno nespečnost, ki čez nekaj časa izzveni sama od sebe. Dolgotrajni stres in nekatera druga zdravstvena stanja pa vodijo do kronične nespečnosti. Z njo se po zadnjih podatkih spopada več kot 30 odstotkov odraslih v razvitem svetu.
Motnje bioritma
Motnje bioritma so lahko posledica različnih zunanjih vzrokov, rezultat so težave s spanjem. Notranjo uro lahko zmede prehajanje iz enega časovnega pasu v drugega ali premikanje ure, ko ležemo k večernemu počitku. Ljudje, ki delajo ponoči, imajo pogosteje težave z nespečnostjo, tudi izvajanje zahtevnejših mentalnih opravil tik pred spanjem lahko povzroči težave.
Duševne motnje
Pri ljudeh z depresijo je tveganje za težave s spanjem večje. Enako velja za ostale duševne motnje, še posebej za bipolarno motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Vzorec spanja lahko pove veliko o tem, za kakšno duševno motnjo gre. Nič neobičajnega tudi ni, da ljudje s tovrstnimi težavami najprej poiščejo strokovno moč zaradi nespečnosti.
Težave z dihanjem
Močno smrčanje lahko povzroči prekinitev dihanja v spanju (apnejo), zaradi katere se lahko zbudimo tudi več kot desetkrat v eni noči. Pogosto gre za zelo kratke prebuditve, ki se jih zjutraj sploh ne spomnimo, se pa po njih počutimo utrujene in neprespane. Apneja je pogostejša pri ljudeh s prekomerno telesno težo. Tudi alergije lahko vplivajo na težave z dihanjem, ki motijo spanec.
Demenca
Skupaj z izgubo spomina Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence zelo vplivajo na spanec. Ljudje v času, ko bi bilo treba v posteljo, postanejo nemirni, zmedeni, zaskrbljeni ali celo agresivni. Pojav je poznan kot “sindrom sončnega zahoda«. Včasih tako vedenje zbledi, pogosto pa bolnike drži pokonci večino noči.
Bolečina
Ne glede na to, ali gre za artritis, kronične težave s hrbtom, fibromialgijo, rak ali kaj drugega – bolečina prepreči mirno spanje. Raziskave so pokazale tudi, da so zaradi pomanjkanja spanja bolečine hujše.
Težave s kožo
Luskavica, atopijski dermatitis in druge bolezni kože povzročijo srbenje, ki je lahko tako intenzivno, da bolniki razmišljajo samo še o tem. Pogosto jih spremlja nespečnost, ki jo odpravi šele ustrezno zdravljenje osnovne bolezni. Predpisal ga bo zdravnik, samozdravljenje staje pogosto še poslabša.
Parkinsonova bolezen
Bolniki s Parkinsonovo boleznijo spijo manj časa in se zbujajo pogosteje kot tisti, ki je nimajo, so pokazala raziskave. Parkinsonova bolezen moti živčno signalizacijo in tudi REM fazo spanja. Pogosto jo spremljata tesnoba in depresija, kar dodatno negativno vpliva na spanec. Pomembno je vedeti tudi, da nekatera zdravila za nespečnost poslabšajo simptome Parkinsonove bolezni.
Menopavza
Okrog petdesetega leta starosti žensko telo počasi preneha tvoriti progesteron in estrogen. Spreminjajoče se ravnovesje hormonov, kot tudi druge spremembe, ki se običajno dogajajo v tem obdobju, močno vplivajo na spanje. Zaradi vročinskih oblivov se ženske zbujajo večkrat na noč, pogosto popolnoma prepotene. Menopavza prinaša tudi večjo občutljivost na stres, slednji pa zopet vodi v nespečnost.
Zdravila
Zdravila za alergije, bolezni srca, hipertenzijo, težave s ščitnico in depresijo lahko povzročijo nespečnost. Enako velja za psevdoefedrin – učinkovino, ki jo najdemo v številnih zdravilih v prosti prodaji (brez recepta).
Primarna nespečnost
Primarna nespečnost pomeni, da vzroka za njo ni mogoče najti. Zdravniški pregled v okolju ali psihičnem in fizičnem zdravju ne odkrije ničesar, kar bi lahko povzročalo težave s stanjem. Teorija, ki se najpogosteje pojavlja, je, da možgani nekaterih ljudi preprosto ostanejo bolj pozorni. Zakaj se to dogaja, ni jasno, lahko gre za določene fiziološke ali genetske spremembe v možganih. Raziskave na tem področju intenzivno potekajo, sploh, ker je primarna nespečnost najpogostejša motnja spanja pri ljudeh.
Posledice nespečnosti
Pomanjkanje spanja lahko povzroči utrujenost, razdražljivost, zaskrbljenost in depresijo. Težje je razmišljati pravilno, pogostejše so tudi težave s spominom. Zadnje raziskave kažejo, da je nespečnost tudi dejavnik tveganja za visok krvni tlak, sladkorno bolezen in bolezni srca in ožilja.
Kako si lahko pomagamo
Primeren prostor je za dober spanec izjemno pomemben. Spalnica temna, tiha, udobna in hladna. Pred spanjem se velja izogibati kofeinu. Pozne večerne ure tudi niso primeren čas za vroče debate in ostale glasne aktivnosti, pa tudi za ukvarjanje s športom ne. Včasih lahko težave s spancem lahko povzroči preobilen in premasten obrok. Veliko ljudi prakticira branje v postelji, nekaterim pomaga topla kopel z eteričnimi olji.
