Krvno – možganska pregrada (KMP) je sistem endotelijskih celic, ki varuje možgane pred škodljivimi vplivi na način, da fizikalno ali metabolno (s pomočjo encimov) prepreči transport snovi iz krvi v možgane. Na ta način možgane ščiti pred pred »vdorom« potencialno škodljivih molekul. Prepustnost KMP igra pomembno vlogo pri razvoju bolezni centralnega živčnega sistema in je ključna za uspešen prehod zdravil v možgane.
Magnetno polje kot medicinska terapija
Vpliv magnetnega polja na ljudi in živali je dejstvo, ki ga znanost pozna že desetletja, medicina pa s pridom izkorišča. Transkranialna magnetna stimulacija se med drugim uporablja v nevrologiji za zdravljenje posledic možganske kapi ter za zdravljenje na zdravila odporne depresije in shizofrenije. Naprave s pulzirajočim magnetnim poljem poznajo ortopedi (pospešuje celjenje zlomov), specialisti rehabilitacijske medicine, ginekologi (stol zoper urinsko inkontinenco). Novo novo spoznanje pa je, da magnetno polje vpliva tudi na krvno – možgansko pregrado in spremeni nejno prepustnost. Učinek so zaenkrat dokazali na miših, vendar “to, kar smo odkrili, verjetno velja tudi za ostale sesalce – vključno z ljudmi”, poročajo avtorji.
Brez poškodb tkiva kljub močnemu magnetnemu polju
Magnetna resonanca (MRI) in vodeni ultrazvok sta nepogrešljivi diagnostični metodi, ki se pogosto uporabljata tudi za usmerjanje in ocenjevanje zdravljenja. Vendar do zdaj niso poznali vpliva magnetnega polja (kot ga na primer ustvarja MRI skener), na prepustnost krvno – možganske pregrade ter s tem tudi na učinkovitost zdravil. Prvič so ga preučili raziskovalci Univerze Washington (St. Louis). 30 miši so razdelili v štiri skupine. Tri skupine so bile izpostavljene magnetnemu polju jakosti 1,5 Tesla, 3 Tesla in 4,7 tesla. Četrta skupina miši ni bila podvržena magnetnemu polju in je služila kot kontrolna skupina.
Ugotovili so, da se je aktivnost kavitacije mikro mehurčkov zmanjšala za 2,1 decibela pri jakosti magnetnega polja 1,5 Tesla, za 2,9 decibelov pri jakosti magnetnega polja 3 Tesla in za 3 decibele pri jakosti magnetnega polja 4,7 Tesla – v primerjavi s kontrolno skupino. Poleg tega je magnetno polje zmanjšalo prepustnost krvno možganske pregrade za 3,3-krat pri jakosti 1,5 Tesla, za 4,4-krat pri jakosti 3 Tesla in za 11,7-krat pri jakosti 4,7 Tesla. Pri nobeni od miši ni prišlo do poškodb tkiva.
Prehod barvila se je zmanjšal za skoraj dvakrat
V naslednji fazi je ekipa mišim vbrizgala barvilo Evans Blue, da bi preizkusila, ali magnetno polje vpliva na učinkovitost zdravil. Slednja morajo preiti krvno-možgansko bariero, da dosežejo mesto delovanja. Izkazalo se je, da je bil prehod barvila manjši pri miših, ki so bile podvržene magnetnemu polju. Pri miših, ki so bile izpostavljene magnetnemu polju jakosti 1,5 Tesla je bil prehod barvila za 1,4 krat manjši kot pri tistih, ki magnetnemu polju niso bile izpostavljene. Pri jakosti magnetnega polja 3 Tesla se je prehod barvila zmanjšal za 1,6 krat, pri jakosti 4,7 Tesla pa za 1,9 krat.
“To je verjetno posledica izgube kinetične energije mikromehurčkov zaradi Lorentzove sile. Slednja deluje na premikajoče se električno nabite molekule lipidov na membrani mikro mehurčkov in dipolarne molekule vode, ki obkrožajo le-te,” pojasnjujejo avtorji. Poudarjajo, da je treba vpliv magnetnega polja upoštevati pri klinični uporabi kavitacije kot terapevtske metode. Poleg dovajanja zdravil v možgane je kavitacija (s pomočjo ultrazvoka) mehanizem za številne druge terapevtske tehnike, kot so na primer histotripsija, mehansko uničenje predelov tkiva in sonotromboliza – terapija, ki se uporablja po akutni ishemični možganski kapi.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
