Nizka raven omega 3 povezana s težavami otrok pri branju

Številni otroci v starosti od sedem do devet let, ki berejo slabše od vrstnikov, imajo nizko raven omega-3 maščobnih kislin.

Otroci, ki vsaj dvakrat na teden jedo ribe, berejo bolje od vrstnikov, ki ribe jedo le občasno ali pa sploh ne. Foto:Bigstock

Za bralne težave otrok je veliko vzrokov, vendar se pri iskanju le-teh premalo osredotočamo na otrokovo prehrano, pravijo avtorji objave v PLOS One. Preučili so povezavo med vnosom živil, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami (osredotočili so se na DHA) in kognitivnimi sposobnostmi otrok. Ugotovili so, da raven omega-3 vpliva na bralne sposobnosti otrok in je tudi pomemben napovedni dejavnik za to, kako dobro se otroci lahko skoncentrirajo in kako uspešni so nasploh pri učenju.

Vnos z rastlinskimi olji ni dovolj

Maščobne kisline omega-3 (EPA in DHA), ki jih najdemo v ribah, morskih sadežih in nekaterih algah, so pomembne za zgradbo in delovanje možganov, za ohranjanje zdravega srca in za dobro delujoč imunski sistem. Smernice za zdravo prehrano priporočajo vsaj dve porciji rib na teden.

Skoraj 90 odstotkov otrok uživa premalo rib

Študijo o vplivu dolgoverižnih omega -3 maščobnih kislin na branje otrok sta vodila Alex Richardson in Paul Montgomery iz Univerze Oxford, objavljena pa je bila v PLOS One. Gre za eno od prvih raziskav sploh, ki se je ukvarjala z ravnmi omega 3 v krvi pri otrocih. Razkrila je, da skoraj devet od desetih otrok ribe uživa manj kor dvakrat na teden. Skoraj deset odstotkov jih rib in morskih sadežev sploh sploh ne uživa.

Raziskovalci so vzeli vzorce krvi 493 šolarjem, starih med sedem in deset let, iz 74 osnovnih šol v Oxfordshireu. Njihove bralne sposobnosti so bile ocenjene na nacionalnih testih pri sedmih letih starosti oziroma na podlagi trenutne presoje njihovih učiteljev.

Bralne sposobnosti in izmerjena raven omega-3

Otroci s podpovprečnimi bralnimi sposobnostmi so imeli v krvi povprečno nekaj manj kot dva odstotka maščobnih kislin omega-3 DHA (dokozaheksaenojska kislina) in 0,5 odstotka omega-3 EPA (eikozapentaenojska kislina) – skupaj torej 2,45 odstotkov dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin. To je skoraj za 100 odstotkov manj od tistega, kar priporočajo smernice (najmanj 4 odstotke).

Napovedni dejavnik za vedenje in sposobnost učenja

Prof. Paul Montgomery (Univerza Oxford), prvopodpisani avtor raziskave, pojasnjuje: „Iz vzorca skoraj 500 šolarjev smo ugotovili, da raven dolgoverižnih maščobnih kislin omega-3 v krvi znatno napoveduje otrokovo vedenje in sposobnost učenja. Višja skupna raven dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin v krvi, še ​​zlasti DHA, je bila povezana z boljšim branjem in spominom ter z manj vedenjskimi težavami.”

Prevladujejo omega 3 s kratkimi verigami

Dr. Alex Richardson (Univerza Oxford) dodaja: “Dolgoročnih zdravstvenih posledic nizkih ravni dolgoverižnih omega-3 maščobnih kislin že pri otrocih še ne poznamo. V celoti se bodo izrazile šele nekaj let. Vendar iz raziskav na odraslih vemo, da so dolgoverižne omega -3 maščobne kisline zelo pomembne za zdrave možgane in srce ter dobro delujoč imunski sistem. Ugotovili smo tudi, da je nižja raven omega -3 maščobne kisline DHA pri otrocih povezana z vedenjskimi motnjami in slabšo zmožnostjo učenja. Večina otrok, ki smo jih preučevali, je v krvi imela predvsem omega-3 maščobne kisline s kratko verigo.”

Učinki tudi pri ADHD in podobnih stanjih

Prejšnje študije so pokazale tudi, da povečan vnos omega-3 DHA izboljša napredek pri branju. Potrdile so tudi prednosti dopolnjevanja prehrane z dolgoverižnimi omega-3 (EPA + DHA) pri otrocih z ADHD, dispraksijo, disleksijo in sorodnimi stanji. “Tehnični napredek v zadnjih letih je omogočil merjenje ravni omega-3 in drugih maščobnih kislin iz vzorca krvi iz prsta. V preteklosti je bil za to potreben vzorec krvi iz vene, kar je resno omejevalo raziskave pri zdravih otrocih,” zaključuje Richardson.

Izvirno raziskavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj