Študija, pred nekaj dnevi objavljena v Current Biologgy, prinaša nova spoznanja o tem, kako možgani otrok z učnimi težavami procesirajo učne vsebine. Za težave s pomnjenjem, koncentracijo, težavami z branjem niso odgovorni posamezni možganski centri – kot so menili doslej, pač pa slaba povezava med “vozlišči” v možganih.
Z učnimi težavami tretjina otrok in mladostnikov
Od 15 do 30 odstotkov otrok in mladostnikov ima tako hude težave z učenjem, da potrebujejo dodatno pomoč. Te težave so pogosto povezane tudi z drugimi kognitivnimi in/ali vedenjskimi težavami. V spekter formalno opredeljenih učnih motenj sodijo različna stanja, od disleksije in diskalkulije do ADHD in motenj avtističnega spektra. Vsem je skupno, da otrokom povzročajo tudi težave pri osvajanju snovi v šoli.
Vozlišča omogočajo integrativno procesiranje informacij
Možganske sposobnosti so odvisne od omrežij. Sestavljajo jih številna vozlišča, ki omogočajo integrativno procesiranje informacij. Različne težave pri učenju ne korespondirajo z določenimi regijami v možganih. Glavni vzrok zanje je slaba povezanost med vozlišči v možganskih mrežah, trdijo raziskovalci Univerze Cambridge.
ADHD povezan z najmanj sedmimi regijami
Znanstveniki so se leta trudili, da bi opredelili določena območja možganov, ki povzročajo učne težave – kar pomeni raziskovanje nešteto možganskih regij. ADHD na primer je povezan s sprednjo cingulatno skorjo, kaudatastim jedrom, palidumom, striatumom, predfrontalno skorjo, premotorno skorjo in večino delov parietalnega režnja. Doslej je veljalo, da so pri vsakem posamezniku vključene kombinacije različnih možganskih regij, zaradi česar je tudi simptomatika učnih motenj tako različna.
Alternativna hipoteza: Specifičnih regij ni
Raziskovalci Univerze Cambridge so ponudili drugačno hipotezo: specifičnih možganskih področij, ki bi povzročale te težave, ni. Da bi jo testirali, so uporabili strojno učenje za preslikavo možganskih razlik v skupini 479 otrok. 337 jih je imelo diagnosticirane kognitivne, 142 otrok pa je služilo kot kontrolna skupina. Podatke so interpretirali s posebej za ta namen razvitim algoritmom. Možgansko dejavnost otrok so spremljali tudi z MRI.
Ključna dobro povezana vozlišča
Ugotovili so, da ni bilo možganskih regij, ki bi predvidevale ASD ali ADHD. Še bolj jih je presenetilo, da možganske regije niso napovedale posebnih kognitivnih težav – na primer ni bilo spremembe aktivnosti v centru za jezik in spomin, čeprav so otroci s tem imeli težave. Nadalje je ekipa ugotovila, da so otroški možgani organizirani okoli vozlišč – podobno, kot prometni sistem ali družabno omrežje. Otroci, ki so imeli dobro povezana možganska vozlišča, so bili bodisi brez težav ali pa so imeli zelo specifične kognitivne težave, (na primer slabšo fino motoriko). Otroci s slabo povezanimi vozlišči so imeli hude težave na več področjih.
Diagnosticiranje: Rešitev ali težava?
“Že desetletja velja, da obstajajo možganske regije, ki napovedujejo določeno učno motnjo ali težavo. Dokazali smo, da temu ni tako,” pravi dr. Duncan Astle, ki je vodil raziskavo, in nadaljuje: “V bistvu je veliko pomembneje razmisliti, kako so te regije povezane in ali so povezane prek vozlišč. Menimo, da slednja igrajo ključno vlogo pri izmenjavi informacij med posameznimi deli možganov. ”
Astle je prepričan, da bi morali biti ukrepi v šoli tudi manj odvisni od diagnoze, ki jo ima otrok: “Diagnosticiranje je za družne zelo pomembno. Uradno “priznanje” otrokovih težav mu omogoča strokovno pomoč. Toda v določenih primerih – ne primer pri specifičnih posegih s strani učiteljev, so lahko motnja.”
Vozlišča vpletena tudi v duševne motnje
Čeprav se je zdaj prvič jasno pokazalo, da so vozlišča in njihove povezave ključna pri učnih težavah in motnjah v razvoju, to še ni vse. Vozlišča igrajo pomembno vlogo tudi pri nevroloških boleznih in motnjah duševnega zdravja – še posebej tistih, ki se začnejo med adolescenco. Raziskava daje tudi odgovor na vprašanje, zakaj zdravljenje z zdravili pogosto ni učinkovito. Na primer, metilfenidat (ritalin), ki se uporablja za zdravljenje ADHD, zmanjšuje hiperaktivnost, vendar ne odpravlja učnih težav. ” Zdravila ponavadi ciljajo na določene vrste živčnih celic, na povezave, ki temeljijo na vozliščih, pa imajo malo vpliva,” pojasnjuje Astle.
