Mnenja o tem, ali gre pri hiperfokusu res za motnjo ali zgolj za specifično delovanje možganov v določenih situacijah, so deljena. Raziskav o hiperfokusu namreč ni veliko. Študija, v kateri so preučevali možgansko aktivnost pri ljudeh, ki so se zelo močno koncentrirali, je pokazala, da so za hiperfokus bolj dojemljivi ljudje z ADHD. Hiperfokus je pravzaprav izkusila že večina od nas – ko smo pri dejavnost, ki nas je zelo zanimala, “padli noter” in pozabili na vse ostalo. Hiperfokus lahko “spremlja” tudi duševne bolezni, na primer shizofrenijo.
Popolna vključitev v dejavnost in izguba občutka za čas
Psihologi so že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja opredelili koncept, ki so ga imenovali “pretok”. Gre za popolno vključitev v zahtevno dejavnost, v kateri človek uživa. Zapre se za preostali svet in lahko celo popolnoma izgubi občutek za čas. Po določenem času preusmeri pozornost na kaj drugega. Ljudje z ADHD pa imajo težave, da se iz “pretoka” prebijejo in se osredotočijo na druge stvari. Najlažji način, da nekdo zdrsne v hiperfokus, je ekran (telefonski, računalniški, televizijski). Video igre, gledanje televizije ali aktivnosti na družabnih medijih lahko brez prestanka trajajo ure.
Vzroki za hiperfokus in tipični znaki
Pri hiperfokusu pride do sprememb aktivnosti v čelnem režnju, ki regulira nagrajevanje: aktivnost postane tako pomembna/koristna, da se je težko usmeriti na karkoli drugega. Vzrok za hiperfokus je lahko tudi težava z nadzorom: oseba ne more presoditi, koliko pozornosti je posamezna aktivnost “vredna”. Otroci, ki so hiperfokusirani, so na primer tako zasedeni z igranjem video igric ali gledanjem televizije, da ne slišijo, ko jih kličejo. Odrasle hiperfokus pogosto “ujame” pri delu ali domačih opravilih. Pozabijo jesti, zamudijo pomemben sestanek… Hiperfokus tudi ne vodi v izgorevanje – kljub naporu, ki ga zahteva. Vzrok je v tem, da se zgodi pri izvajanju aktivnosti, v katerih ljudje uživajo in pri katerih doživljajo pozitivni stres (eustres). Lahko pa vodi v zasvojenost (na primer z mobilnim telefonom, video igrami)…
Hiperfokus in okolica
Nikogar ne bo motilo, če boste včasih ure in ure reševali matematične naloge ali pleskali stanovanje. Če pa se stanje hiperfokusa pojavlja prepogosto, lahko to povzroči konflikte z drugimi ljudmi in težave v šoli ali na delovnem mestu. Prav tako lahko oteži diagnosticiranje ADHD, zlasti pri otrocih, ki veljajo za nadarjene. V šoli jim gre dobro, ker jim visok IQ in sposobnost hiperfokusiranja pomagata premagati težave z učenjem – ki so običajno eden od prvih znakov te motnje. Hiperfokus se pogosto zamenjuje s perfekcionizmom, čeprav gre za dve različni stvari.
Nasveti za nadzor hiperfokusa pri odraslih
• Prepoznavanje stvari, ki vodijo v pretirano osredotočenje, in ne izvajanje le-teh pred spanjem.
• Izvajanje vas pozornosti, ki omogočajo ostati “tukaj in zdaj”.
• Nastavljanje časovnike in časovnih alarmov za nadzor trajanja aktivnosti
• Sprememba telesnega položaja pogosto prekine hiperfokus dote mere,da se oseba lahko iz njega “izvleče”
• Postavljanje realnih ciljev (na primer pri službenih projektih) in počitek, ko so doseženi
Nasveti za nadzor hiperfokusa pri otrocih:
• Omejitev čas gledanja televizije ali igranja video iger
• Postavitev jasnih in rednih urnikov, ki se jih držite vsi v družini
• Pogovor z otrokom in vključitev v hiperfokusne aktivnosti z namenom spreminjanja le-teh
Izvirno objavo v celoti najdete TUKAJ.
