Novorojenčki vidijo besede, sposobnost prirojena

Verbalno sporazumevanje ljudi najbolj loči od ostalih živalskih vrst. Novorojenčki se na besede odzivajo bolj kot na podobe. Besede ne samo slišijo, ampak jih tudi vidijo.

Možganske povezave, ki pomagajo razviti funkcionalno specializacijo (na primer branje), so prisotne že ob rojstvu. Foto: Bigstock

Del možganov novorojenčkov in dojenčkov, ki so ga poimenovali “območje vizualne besedne oblike” (VWFA), jim omogoča, da dobesedno vidijo besede – še preden so kontinuirano izpostavljeni specifičnemu jeziku. To vodi v izrazito dojemljivost za verbalno komunikacijo, je dejala Zeynep Saygin, višja avtorica študije in docentka za psihologijo na Univerzi Ohio.

Vgrajena sposobnost za interpretacijo besed

VWFA je specifično območje v možganih, specializirano samo za interpretacijo besed. Razvija se po rojstvu – ko dojenčku beremo, se pogovarjamo z njim… Do sedaj je veljalo, da se VWFA v najbolj zgodnjem otroštvu odziva enako kot vsi ostali možganski centri, ki procesirajo vidne podobe obrazov, prizorov, predmetov. Selektiven za besede in črke naj bi postal šele takrat, ko se otroci naučijo brati ali vsaj ko se učijo jezika. “Ugotovili smo, da to ni res. Ob rojstvu je VWFA z verbalnim sistemom v možganih funkcionalno povezan bolj kot z drugimi področji,” pojasnjuje Saygin.

VWFA specializiran, da vidi besede

Saygin je vodila raziskavo, katere rezultati so bili 22. oktobra letos objavljeni v reviji Scientific Reports. V njej so analizirali slike fMRI možganov 40 novorojenčkov, starih manj kot teden dni (ki so bili del projekta Developing Human Connectome Project). Primerjali so jih s slikami fMRI možganov pri 40 odraslih, ki so sodelovali v ločenem projektu Human Connectome.

VWFA se nahaja tik poleg možganskega centra, ki obdeluje obraze. Domnevali smo, da med njima pri novorojenčkih ne bo nobene razlike, je povedala Saygin. “Obrazi imajo nekatere enake lastnosti enake kot besede – oboji potrebujejo visoko prostorsko ločljivost, da jih tolmačimo pravilno. Ugotovili smo, da se pri novorojenčkih VWFA v aktivnosti in procesiranju razlikuje od dela možganov, ki prepoznava obraze. V praksi to pomeni, da vidi besede, še preden smo jim ljudje po rojstvu sploh izpostavljeni,” pojasnjuje Saygin.

Možganske povezave za branje razvite ob rojstvu

“Zanimivo je bilo raziskovati, kako in zakaj naši možgani razvijajo funkcionalne modele, specializirane za določene stvari – kot so obrazi, predmeti in besede. Naša študija dokazala, da so možganske povezave, ki pomagajo razviti funkcionalno specializacijo (na primer branje), prisotne že ob rojstvu,” je ugotovitve komentirala članice raziskovalne ekipe Jin Li.

Ekipa zdaj analizira fMRI posnetke možganov 3 in 4 leta starih otrok, da bi izvedeli več o tem, kaj se v VWFA dogaja, preden se otroci naučijo brati, in na katere vizualne impulze se odziva. Cilj je izvedeti, kako se človeški možgani naučijo brati ter razumeti razlike v bralnem vedenju – kar bi lahko bilo koristno pri preučevanju disleksije in drugih razvojnih motenj. “Če bomo razumeli, kaj se v VWFA dogaja takoj po rojstvu, bomo bolje razumeli tudi, kako človeški možgani razvijejo sposobnost branja in kaj pri tem lahko gre narobe,” je prepričana Saygin.

Povezavo do izvirne objave v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj