Mikroplastiko našli tudi v pljučih živih ljudi

Mikroplastiko so prvič sploh potrdili tudi v človeških pljučih - kar pomeni, da jo ljudje vdihavamo. Zgodilo se je torej to, kar je dolgo veljalo za nemogoče, z vsemi zdravstvenimi posledicami vred - in teh ni malo.

Mikroplastika – običajno jo zaužijemo ali vdahnemo, ima številne škodljive učinke na zdravje. Foto: Bigstock

Plastika je material, ki spreminja svet, so bila pogosta reklamna sporočila sredi prejšnjega stoletja, ko si je obetavni novi material utiral pot v vse panoge industrije in v vsakdanja življenja ljudi. Plastika je res spremenila svet, in brez nje si vsakdanjika ne znamo več predstavljati. Vendar je prinesla tudi tisto, česar si nikakor nismo želeli:  do mikro nivoja je onesnažila svet in vstopila v telesa živih bitij, vključno z ljudmi.

Za mikroplastiko veljajo delci plastike, ki so v premeru manjši od 0,5 milimetra. Analiza 13 vzorcev človeških pljuč je potrdila njeno prisotnost pri 11 od njih. Šlo je za 12 različnih vrst mikroplastike iz materialov, ki se dnevno uporabljajo pri pakiranju, v številnih proizvodnih procesih, za plastenke in ostalo embalažo, za oblačila, vrvi itd.

Mikroplastika prodrla globoko v pljuča

Pri moških so bile ravni mikroplastike znatno višje kot pri ženskah. 11 vrst mikroplastike je bilo najdenih v zgornjem delu pljuč, 7 v srednjem delu in 21 v spodnjem delu – kar je bila nepričakovana ugotovitev. Dihalne poti v spodnjih delih pljuč so manjše in pričakovali bi, da bodo delci teh velikosti prestreženi prej, preden pridejo tako globoko v pljuča, pojasnjujejo raziskovalci. Najpogostejša v pljučih najdena mikroplastika je bil polietilen (iz na primer razgrajene plastične embalaže ali nosilnih vrečk), najlon, bi lahko prišel iz oblačil, pa tudi smole, ki bi lahko izvirale iz degradiranih cest, barvnih oznak ali gume pnevmatik.

Ni pa bilo tokrat prvič, da so v telesu ljudi našli mikroplastiko. Pred kratkim so jo potrdili tudi v krvi, v preteklosti pa so jo že našli v vzorcih človeškega tkiva, odvzetih za obdukcijo. Navedeno dokazuje, da je mikroplastika že močno »razširjena« v naših telesih, kar za naše zdravje dolgoročno nikakor ni dobro. Bo pa raziskava – čeprav šele prva te vrste, pomagala usmeriti prihodnje študije o vplivu, ki  ga imajo plastični mikrodelci na zdravje dihal, so prepričani avtorji. Najbolj presenetljiva ugotovitev je bila, da se mikroplastika z lahkoto »prebije« v spodnje dele pljuč. »Nihče ni od nas ni pričakoval, da bi delci lahko prodrli tako globoko,« pravijo avtorji, in poudarjajo, da ugotovitve predstavljajo pomemben napredek na področju ugotavljanja vpliva »plastične« onesnaženosti na zdravje ljudi.

Kaj mikroplastika povzroči v telesu

Kot piše Journal of Environmental Research and Public Health, ima mikroplastika v telesu številne škodljive učinke. Na prvem mestu je sprožitev vnetja zaradi reakcije imunskega sistema na prisotnost tujka. Vemo, da je vnetje vpeteno v številne bolezenske proce in lahko povzroči poškodbe tkiv in organov. Mikroplastika tudi postane prenašalec drugih toksinov, ki z njeno pomočjo vstopijo v telo. Odbija vodo in veže različne spojine – vključno s strupenimi kovinami, kot je živo srebro, in organske onesnaževalce, kot so nekateri pesticidi, ter tudi dioksin in dioksinu podobne snovi. Za slednje (kopičijo se v maščobnem tkivu) je znano, da povzročajo raka, pa tudi reproduktivne in razvojne težave.

Viri:

Jenner CL, et al. Detection of microplastics in human lung tissue using μFTIR spectroscopy. Sci Total Environ. Mar 2022. doi: 10.1016/j.scitotenv.2022.154907.

Hwang J, et al. An assessment of the toxicity of polypropylene microplastics in human derived cells. Sci Total Environ. Sep 2019. doi: 10.1016/j.scitotenv.2019.05.071.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj