Starši ključne informacije o cepljenju pridobijo prav na šolah, zato je za dobro ozaveščenost staršev in otrok pomembno tesno sodelovanje med zdravstveno stroko in šolami. Na seminarju »ABC o HPV« za strokovne sodelavce in učitelje osnovnih in srednjih šol so priznani slovenski strokovnjaki pojasnili, zakaj je pomembno, da se starši odločijo za cepljenje proti HPV, in predstavili, kako potekajo okužbe s HPV, katere bolezni povzročajo ter kako deluje in kako učinkovito je cepljenje proti HPV. V nadaljevanju navajamo glavna sporočila sodelujočih strokovnjakov.
Katere rake in druge bolezni povzroča okužba s HPV
Za s HPV povezanimi raki zbolevajo in umirajo tako ženske kot moški. Prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, se dnevno srečuje z ženskami, ki so zbolele s predrakavimi spremembami ali rakom, ki ga je povzročila okužba s HPV: »Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Vztrajajoča okužba z nevarnejšimi HPV lahko povzroči predrakave spremembe in raka, okužba z manj nevarnimi HPV pa nekatere druge bolezni.
Po podatkih mednarodnega referenčnega centra za HPV poznamo več kot 200 različnih genotipov HPV. Okužbe na področju okužb in bolezni spolovil, rodil in zadnjika povzroča okrog 45 genotipov, od tega jih okrog 13 lahko povzroča raka. Pri ženskah nevarnejši genotipi povzročajo skoraj vse primere raka materničnega vratu, okrog 78 % raka nožnice in 25 % raka zunanjega spolovila. Manj nevarni genotipi povzročajo tudi skoraj vse primere anogenitalnih bradavic, tako pri ženskah kot pri moških. Te sicer ne ogrožajo življenja, so pa za mlade izjemno neprijetne in lahko zahtevajo večkratno zdravljenje. Zdravljenje bolezni, ki so posledica okužb s HPV, ima lahko tudi resne posledice, kot je na primer prezgodnji porod pri zdravljenju obširnih predrakavih sprememb materničnega vratu. S cepljenjem proti HPV lahko te bolezni zelo učinkovito preprečujemo, prav tako preprečujemo tudi neželene učinke po zdravljenju s HPV povezanih bolezni. Zato spodbujam tako deklice kot dečke, da se odločijo za cepljenje proti HPV v 6. razredu osnovne šole. Tisti, ki se takrat niso cepili, se lahko cepijo tudi kasneje.«
Manj je znano, da okužbe s HPV povzročajo tudi rake pri moških, rake v področju glave in vratu ter ponavljajočo se papilomatozo grla. Asist. Miha Oražem, dr. med., magister bioetike, in asist. dr. Blaž Grošelj, dr. med. z Onkološkega inštituta Ljubljana, pojasnjujeta: »Okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV imajo lahko pomembne posledice tudi pri moških. Povzročajo namreč okrog 50 % raka penisa in skoraj 90 % raka zadnjika pri moških in ženskah. Globalno gledano okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV povzročajo tudi od 20 do 30 % rakov ustnega dela žrela in skrb vzbujajoče je, da se v zadnjih letih po svetu, še zlasti v razvitih državah, incidenca teh rakov razmeroma hitro povečuje. Klinični podatki pa že kažejo, da cepljenje proti HPV učinkovito zmanjša pojavnost s HPV povezanih rakov. Med benignimi (ne rakavimi) spremembami, ki jih povzročajo okužbe z manj nevarnimi HPV, velja omeniti tudi respiratorno papilomatozo grla. Gre za na srečo redko, a lahko zelo nevarno pojavljanje papilomov (izrastkov) v grlu pri otrocih ali odraslih, ki lahko povzročajo hripavost in težave pri požiranju, v hujših primerih pa tudi življenje ogrožajoče težave pri dihanju. Kljub lokalnemu zdravljenju se ta bolezen pogosto ponavlja in v nekaterih primerih zahteva traheotomijo. Nadejamo se, da se bo z uspešno uvedbo cepljenja sčasoma močno zmanjšalo breme bolezni, povezanih s HPV, tako rakavih kot benignih.«
Cepljenje proti HPV v Sloveniji
S HPV se okuži več kot polovica spolno aktivnih ljudi, običajno že v prvih letih spolnega življenja. Okužba večinoma ne povzroča simptomov, zato ne vemo, da smo okuženi. Večina okužb spontano izzveni sama po sebi, brez posledic. Okužbe, ki ne izzvenijo, lahko čez desetletja povzročijo raka. Zdravila za okužbo ne poznamo, lahko pa jo preprečimo s cepljenjem. Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojasnjuje: »Najboljša zaščita pred okužbami s HPV je cepljenje. Cepiva proti HPV so varna in učinkovita. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju proti HPV, so praviloma blagi in prehodni. Cepljenje proti HPV je najučinkovitejše pred morebitno izpostavljenostjo okužbi s HPV, torej pred prvimi spolnimi stiki. Zaščita po cepljenju proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita dolgotrajna. V Sloveniji se od leta 2009/10 izvaja cepljenje deklic proti HPV kot priporočeno cepljenje ob sistematičnem pregledu v šestem razredu osnovne šole. V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko cepijo tudi dekleta, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bila cepljena (zamudnice). V šolskem letu 2018/19 smo v Sloveniji zabeležili velik uspeh v povečanju precepljenosti proti HPV, saj se je precepljenost šestošolk glede na prejšnje šolsko leto povečala za okoli 10 % in je znašala 59,3 %.«
In kako je s cepljenjem proti HPV med pandemijo
V šolskem letu 2019/20, ko so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi izrednih razmer v številnih državah po svetu opazili upad izvajanja cepljenja v času pandemije covid-19, smo v Sloveniji dosegli 58,5-odstotno precepljenost šestošolk proti HPV, kar v trenutnih razmerah štejemo kot uspeh, pove Šinkovec Zorko in doda, da je izredno pomembno, da redna cepljenja, ki se izvajajo po programu cepljenja, čim bolj nemoteno potekajo tudi v pandemiji covid-19, saj na račun ene bolezni ne smemo ogrožati drugih področij zdravja populacije.
