Venska tromboza je nastanek strdka v globokih venah, ki lahko povzroči popolno ali nepopolno zaporo/zamašitev žile. Strdek se lahko iz venske stene tudi odtrga in zanese v kri ter pljučno cirkulacijo, takrat nastane pljučna embolija, je bolezen pojasnila internistka Nina Vene Klun.
Simptomi globoke venske tromboze so nenadne bolečine v nogah, predvsem v golenih, pa tudi stegnih. Bolečino spremlja zatekanje, pogosto je prisotna čvrsta oteklina na eni nogi. Koža je na dotik topla, podkožne vene so nabrekle.
Pljučno embolijo spremljajo manj specifični znaki, večinoma se kaže kot težko dihanje, bolečina v prsih, lahko tudi občutek dušenja in kašelj ali celo izkašljevanje manjše količine krvi. Mogoča je tudi kratkotrajna izguba zavesti.
Ob omenjenih simptomih je zelo pomembno, da bolnik takoj poišče zdravniško pomoč, saj je bolezen mogoče zdraviti, poudarja kardiologinja Nina Vene Klun. Še posebej nujen je obisk zdravnika, kadar je bolezen s simptomi nastala nenadoma, če so spremembe hujše, pa poudarja specialist družinske medicine Andrej Lazar.
Tveganje povečano pri operacijah medenice in spodnjih udov
Tveganje za nastanek krvnih strdkov je povečano pri bolnikih, ki prebolevajo katere koli okužbe, ker že sama okužba predstavlja dejavnik tveganja. Hkrati bolniki, kadar so zelo bolni, večji del dneva preležijo v bolniški postelji, kar pomeni še dodatno tveganje, je izpostavila infektologinja Mateja Logar. Sprožilni dejavniki za nastanek krvnih strdkov so tudi operacije, poškodbe, močne imobilizacije in nekatera obolenja, je dodal specialist družinske medicine Andrej Lazar. Po besedah Vene Klunove so še nekaj časa po operaciji še posebej ogroženi bolniki, ki so prestali operacije medenice in spodnjih udov. Zato jim predpišejo zdravila, tudi pri njih pa je pomembno, da so pozorni na klinične znake venske tromboze in da v primeru pojava znakov dovolj hitro poiščejo pomoč. Sicer pa se tromboza pojavlja tudi pri okoli 30 odstotkih ljudi, ki nimajo nobenih od omenjenih dejavnikov tveganja.
Covid-19 povečuje tveganje za vensko trombozo
Tudi prebolevanje covid-19 je povezano s povečanim tveganjem za nastanek krvnih strdkov, je povedala kardiologinja Nina Vene Klun. Najbolj ogroženi so tisti bolniki s covid-19, ki jih zdravijo v intenzivnih enotah. Tam lahko po njenih besedah vensko trombozo utrpi do 50 odstotkov bolnikov. Ogroženi so tudi tisti covidni bolniki v bolnišnicah, ki sicer ne potrebujejo intenzivnega zdravljenja. Vsi ti bolniki zato redno dobivajo zdravila za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Tisti covidni bolniki, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, so praviloma manj ogroženi, kljub temu pa se pri kakšnem zgodi, da tudi po tednu, dveh po preboleli okužbi utrpi vensko trombozo ali pljučno embolijo.
Zato je pomembno, da so v obdobju po preboleli okužbi pozorni na znake, kot so oteklina nog, težko in boleče dihanje, bolečine v prsnem košu, krvav izpljunek in podobno, je poudarila kardiologinja. Pri covidnih bolnikih, ki jih zdravijo v intenzivnih enotah, po besedah infektologinje Mateje Logar zelo aktivno iščejo strdke, zato jim dvakrat tedensko z ultrazvokom pregledajo velike vene. Hkrati so v stalnem stiku z zdravniki na kliničnem oddelku za žilne bolezni, ki spremljajo bolnike in s katerimi se dogovarjajo za najbolj optimalno zdravljenje. Po besedah Logarjeve je namreč treba vedeti, da se ob uporabi zdravil za preprečevanje krvnih strdkov na drugi strani povečuje možnost zapletov v smislu krvavitev.
Cepljenje zoper covid-19 lahko sprožilni dejavnik
Cepljenje proti covid-19 po besedah Logarjeve ni povezano s strdki, ki nastajajo v globokih venah in posledično povzročajo globoko vensko trombozo in pljučno embolijo. »Tukaj je verjetnost, da bomo dobili krvni strdek, enaka, ali smo ali nismo cepljeni,« je dejala. Drugo pa so tako imenovane imunske motnje, ki vplivajo na delovanje krvnih ploščic oziroma trombocitov in povzročijo hitro zbiranje trombocitov v skupke, ki lahko zamašijo žilo, po drugi strani pa lahko na drugem mestu pride do krvavitve.
»Tukaj pa so ugotovili povezavo med cepljenjem in pojavom teh neželenih učinkov. Po trenutno zbranih podatkih se ocenjuje, da se ta neželeni učinek pojavi približno pri štirih od milijona cepljenih. Se pravi še vedno zelo zelo redko. To je stvar, na katero moramo misliti in na katero morajo biti osebe, ki se cepijo, opozorjene,« pa je v zvezi s cepljenjem dejala Logarjeva. Večinoma se to pojavlja pri mlajših, pogosteje so prizadete ženske. Cepljeni proti covid-19 naj bodo po besedah Logarjeve po cepljenju pozorni na izrazit glavobol, ki ne mine v 48 urah ali se izrazito stopnjuje. V tem primeru je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč. Prav tako, če se pojavi bolečina ali oteklina predvsem v spodnjih okončinah, če se pojavijo hujše bolečine v trebuhu ali modrice po koži.
Glede preprečevanja tromboz pa so omenjeni zdravniki na splošno poudarili pomen zdravega načina življenja. Pri tistih, ki že imajo izraženo bolezen, pa je po Lazarjevih besedah ključnega pomena terapija s povoji in kompresijskimi nogavicami, s čimer lahko preprečimo napredovanje bolezni.
Povezava do spletnega pogovora: Dogodek Kluba STA – Venska tromboza – YouTube
