Najpogostejša »očesna« stanja, ki jih obravnavajo v ambulanti družinskega zdravnika, je na na letošnjih Schrottovih dnevih predstavila specialistka družinske medicine Vesna Nikšič iz Ambulante splošne medicine Vitalija.
Starostna degeneracija makule je glavni vzrok za slepoto po 55. letu starosti, pojavlja pa se v dveh oblikah: vlažni in suhi. Zakaj nastane, ni v celoti pojasnjeno, najverjetneje pa gre za spremembo v homeostazi mrežnice, kar spremeni celično presnovo in vodi v kronično vnetje. Telesna dejavnost, ne-kajenje, zadosten prehranski vnos večkrat nenasičenih maščobnih kislin (omega -3) ter luteina in zeaksantina pomembno zmanjša tveganje in tudi upočasni napredovanje.
Vnetje očesne veznice (konjuktivitis)
Konjunktivitis je stanje, pri katerem se očesna veznica vname ali oteče. Najpogostejša oblika je alergijski konjunktivitis, vzrok pa alergeni, ki dražijo oko: cvetni prah, pršice, plesen ali dlaka hišnih ljubljenčkov. Lahko se pojavi kadarkoli v letu, vendar je pogostejši spomladi, ker je takrat v zraku največ alergenov, zlasti cvetnega prahu. Zdravljenje alergijskega konjunktivitisa običajno vključuje izogibanje alergenom, kadar je to mogoče, in uporabo zdravil za lajšanje simptomov: 1. umetne solze: pomagajo odstraniti alergene iz oči in pomirijo draženje; 2. antihistaminske kapljice za oči: pomagajo ublažiti srbenje in rdečico, tako da blokirajo sproščanje histamina; 3. kapljice za oko za stabilizacijo maščobnih celic: pomagajo preprečiti sproščanje histamina in drugih vnetnih snovi iz maščobnih celic ter zmanjšujejo simptome; 4. nesteroidni antirevmatiki (NSAID): zmanjšajo vnetje; 5. kortikosteroidne kapljice za oko: hitro zmanjšajo vnetje, vendar imajo pri dolgotrajni uporabi resne neželene učinke. Uporabljajo se lahko le kratek čas, zdravljenje poteka pod skrbnim nadzorom zdravnika.
očesa. Foto: Bigstock
Sindrom računalniškega vida in suho oko
Vzrok za sindrom računalniškega očesa je obremenitev oči zaradi uporabe računalnikov in drugih elektronskih zaslonov. Kaže se kot zbadanje in pekoč občutek v očeh, suhost oči, zamegljen vid, pordelost oči. Pogosti so tudi simptomi, ki niso neposredno povezani z očmi: bolečine v vratu in ramenih, mravljinčenje/otrplost prstov rok, glavobol. Dejavniki tveganja so uporaba zaslona (telefon, računalnik…) več kot 4 ure na dan, bleščanje zaradi neustrezne okoliške svetlobe, slaba ergonomija, nizka vlažnost prostora. Posledice so lahko nepopravljive (na primer razvoj kratkovidnosti ali refraktivna napaka), lahko pride do oslabitve očesnih mišic (in s tem slabšanja akomodacije vida) ali bolezni suhega očesa. Slednja je najpogostejša bolezen očesne površine, najpogosteje nastane zaradi vnetja (ki nezdravljeno vodi v okvaro očesne površine), nestabilnosti solznega filma (pride do hiperosmolarnosti), nevrosenzornih motenj.
Nasveti za delo z računalnikom:
- Primerna razdalja: sedimo na razdalji na dosegu roke, višino prilagodimo tako, da gledamo na ekran navzdol
- Zmanjšamo bleščanje, svetlost ter kontrast ekrana
- Mežikanje 12 do 15 krat na minuto
- Premikanje fokusa: vsakih 20 sekund pogledamo stran od ekrana in oči premikamo po predmetih, ki so od nas oddaljeni vsaj 3 do 6 metrov. To počnemo pol minute.
- Uporaba umetnih solz pri sindromu suhega očesa
- Uživanje več omega-3 maščobnih kislin
- Uporaba očal s primerno dioptrijo
