Pri tem gre v večini primerov za alergije na pike žuželk, zdravila ali hrano. Zato so nadvse pomembni izsledki večletne raziskave, ki so jo nedavno objavili v ugledni znanstveni reviji. Raziskava je potrdila, da ima do 30 odstotkov pacientov, ki so alergični na strup ose ali čebele in jih zato zdravijo z imunoterapijo, v osnovi genetsko motnjo – bolezen mastocitov. To je zelo velika skupina, na katero bodo sedaj posebej pozorni. Doc. dr. Peter Kopač, vodja Alergološke enote na Kliniki Golnik in soavtor raziskave je pojasnil, da jih bodo tudi zdravili drugače: ob doživljenjski imunoterapiji bodo ti bolniki morali s seboj vedno imeti tudi avtoinjektor z adrenalinom.
»V tej raziskavi je sodelovalo veliko število pacientov iz štirih držav. Ne glede na to, da so bili pacienti obravnavani v različnih državah, so bili rezultati zelo primerljivi, kar kaže na veliko težo naših ugotovitev. Zelo pomembno je tudi, da je bil ves visokotehnološki del genetske analize izveden v Sloveniji, kar kaže na izjemen nivo slovenskega medicinskega raziskovalnega dela na področju genetike in imunologije,« je povedal izr. prof. dr. Peter Korošec, vodja Laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Kliniki Golnik in glavni raziskovalec tega odmevnega in velikega projekta.
Kaj je anafilaksija, kakšni so znaki, kako poteka
Anafilaksija je resna, življenje ogrožajoča, sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v nekaj minutah po prvem stiku z alergenom. Pri anafilaksiji so prizadeta dihala, srčno-žilni sistem in spremembe na koži in sluznicah. Prvi znaki anafilaksije, kot so srbež kože (pogosto srbijo dlani ali podplati ter za ušesi), pojav koprivnice, pordevanje kože, kihanje ali otekanje obraza, se pojavijo zelo hitro in lahko hitro napredujejo z občutkom cmoka v grlu, težko sapo, znižanim krvnim tlakom, vrtoglavico in kolapsom. Lahko so prisotni tudi krči v trebuhu, bruhanje in driska.
»To odkritje bistveno spreminja naš pogled na mehanizme anafilaksije ter pomembno vpliva na klinično prakso in obravnavo najbolj ogroženih pacientov«, so zapisali v sporočilu za javnost.
Kako je bila raziskava zastavljena, kakšni so bili cilji, kakšne so ugotovitve
V eni najbolj uglednih alergoloških revij je bil pred kratkim objavljen članek z naslovom “High burden of clonal mast cell disorders and hereditary α- tryptasemia in patients who need Hymenoptera venom immunotherapy“, katerega vodilni avtorji in glavni raziskovalci so s Klinike Golnik. Sodelovali so še Medicinska fakulteta v Gradcu, Univerzitetni klinični center Zagreb, Medicinska fakulteta v poljskem Krakovu in Nacionalni inštitut za zdravje v ZDA. V to veliko multicentrično študijo sta bili vključeni 1502 osebi iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Poljske.
Cilj raziskave je bil, z raziskovanjem genetskega ozadja anafilaksije oz. življenjsko ogrožajočih alergijskih reakcij odkriti bolnike, ki so nagnjeni k najtežjim alergijskim reakcijam, in tako preprečiti smrtni izid. V omenjeni večletni raziskavi, ki je potekala na Kliniki Golnik, so raziskovalci ugotovili, da imajo pacienti z najtežjimi alergijskimi reakcijami lahko genetsko bolezen. Doslej je namreč veljalo prepričanje, da je alergijska reakcija nepredvidljiva in da ne moremo napovedati, kako težko reakcijo bo pacient imel. Z našo raziskavo pa smo dokazali, da lahko pri pacientu, ki je že doživel težko anafilaktično reakcijo, preverimo genetske dejavnike, ali ima večje tveganje za naslednji težji potek alergije. Paciente z odkrito genetsko motnjo bomo odslej zdravili na drugačen in intenzivnejši način, jih nadzorovali in doživljenjsko zdravili.
