Antibiotična apokalipsa – pozabili na opozorilo izumitelja

Avtor: asist. dr. Andreja Čufar, mag. farm. spec.

Vsi poznamo zgodbo Alexandra Fleminga, očeta sodobne protimikrobne terapije, ki je za svoje odkritje penicilina leta 1945 prejel Nobelovo nagrado. To je odkritje, ki je brez dvoma eno največjih na področju medicine in ki je brez pretiravanja rešilo na milijone človeških življenj. 

Sir Alexander Fleming se je očitno že takrat zavedal tudi nevarnih, tveganih dimenzij svojega odkritja, saj je v svojem predavanju ob prejemu visokega priznanja med drugim poudaril, da v laboratoriju ni težko pripraviti mikroorganizmov do tega, da postanejo rezistentni na penicilin, in sicer tako, da jih izpostavljamo koncentracijam, ki niso dovolj visoke, da bi jih uničile. Enako pa se lahko zgodi v človeškem organizmu. Že takrat je napovedal čase, ko bo mogoče penicilin vsak lahko kupil v trgovini. Takrat bo obstajala nevarnost, da bo brezbrižni človek z uporabo prenizkih odmerkov mikrobe izpostavljal subletalnim koncentracijam in jih tako naredil rezistentne. 

Žal moramo ugotoviti, da smo bili kot družba vsa desetletja, ki so sledila temu odkritju, resnično brezbrižni. V evforičnem vzdušju vseh naslednjih odkritij smo dobili občutek vsemogočnosti, občutek, da znamo pozdraviti vse bolezni, da znamo za vsakega novega povzročitelja iznajti učinkovito zdravilo. Ob tem pa smo pozabili na opozorilo sira Alexandra Fleminga.

Ne glede na to, da je bilo po penicilinu odkritih še ogromno novih, učinkovitih antibiotikov, smo z njihovo nepremišljeno uporabo dali mikroorganizmom vedno znova dovolj priložnosti za razvoj rezistence. Zato smo v zadnjem času priča čedalje glasnejšim in resnejšim svarilom strokovnjakov, da bomo, če bo šlo tako naprej, izgubili boj z mikrobi. V vse več državah se zdravniki srečujejo z bolniki, okuženimi z mikroorganizmi, ki so rezistentni na vse do zdaj znane antibiotike. Boj proti mikrobni rezistenci ima zato najvišjo prioriteto vseh evropskih in svetovnih zdravstvenih politik.

 

asist. dr. Andreja Čufar, mag. farm. spec., direktorica Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) 

Vsemogočni antibiotiki

V današnjem času si namreč ne znamo več predstavljati sveta brez antibiotikov; sveta, v katerem bi se nedolžna praska lahko sprevrgla v življenje ogrožajoče vnetje; sveta, v katerem bi se človeštvo ponovno spopadalo z epidemijami infekcijskih bolezni, ki bi sejale smrt po mestih in drugih, predvsem gosto naseljenih krajih. Številne operacije, ki zdaj potekajo rutinsko, bi se brez antibiotikov spremenile v življenjsko ogrožajoče. Ne znamo si predstavljati terapije raka brez sočasnega zdravljenja z antibiotiki, ki pomagajo oslabljenemu imunskemu sistemu pri obrambi pred smrtonosnimi infekcijami. Podobno bi bili tudi bolniki po transplantacijah, pri katerih je zaradi nevarnosti zavrnitvene reakcije treba zmanjšati odzivnost imunskega sistema, izpostavljeni velikemu tveganju za infekcije. Razvoj, ki bi šel v to strašljivo smer, lahko preprečimo le z odgovornejšim ravnanjem z antibiotiki, ki jih imamo na voljo zdaj. Časa za ukrepanje ni več veliko, zato moramo svoje obnašanje začeti spreminjati takoj.

Boste vzeli antibiotik?

Jesen in zima sta časa gripe in prehladov; to bo naša priložnost, da pokažemo svojo resnost in odgovornost. Ali si bomo, ko se nas loti gripa ali prehlad, znali vzeti dva ali tri dni časa za počitek in lajšanje težav z drugimi, temu namenjenimi zdravili, namesto da od svojega zdravnika pričakujemo predpis antibiotika? Če že potrebujemo antibiotik in nam ga zdravnik predpiše – smo dovolj zavzeti, da ga jemljemo redno, brez pozabljenih odmerkov od prvega do zadnjega? Kadar zaradi katerega koli razloga predpisanega antibiotika ne porabimo do konca in ostane nekaj tablet doma, pa je najbolje, da ostanek takoj zavržemo. V nasprotnem primeru nas lahko hitro premami, da se ob morebitnih težavah kar sami odločimo in si predpišemo antibiotik, ki ga imamo v svoji domači lekarni. To je eno izmed najbolj tveganih ravnanj v povezavi z antibiotiki, saj obstaja velika verjetnost, da bomo antibiotik vzeli za zdravljenje težav, ki so jih povzročili virusi, proti katerim antibiotiki sploh ne delujejo, ne pa bakterije. Poleg tega bomo antibiotik po vsej verjetnosti jemali le kratek čas, pa vendar dovolj, da bodo nekateri mikroorganizmi lahko razvili rezistenco.

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj