Vas mučijo težave s prebavo? Pojdite na sonce!

Mehanizem nastanka sindroma razdražljivega črevesja sicer ni natančno poznan, znano pa je, da ga lahko sprožijo številni vzroki. Težave so pogostejše pri ženskah, še posebej med mednstruacijo, ter pri tistih, ki pijejo premalo vode in/ali zaužujejo preveč soli.

15 odstotkov odraslih muči sindrom razdražljivega črevesja, bivanje zunaj in na soncu izboljša težave. Foto: Bigstock

Napihnjenost, vetrovi, črvičenje in bolečine v črevesju, driska so motnje, s katerimi se odrasli srečujemo precej pogosto. Lahko nam temeljito zagrenijo dopust ali nas prisilijo v druženje s straniščno školjko pred pomembnim sestankom ali družinskim dogodkom.

Sindrom razdražljivega črevesja pesti 1o do 15 odstotkov populacije.

Pomanjkanje vitamina D poveča težave

Čeprav je sindrom razdražljivega črevesja lahko zelo neprijeten in izjemno pogost – ima ga med 10 in 15 odstotkov ljudi v razvitem svetu, pa ne povzroča resnih okvar na črevesju. Nova študija, objavljena v BMJ pa kaže, da imamo rešitev, ki je hkrati tudi vzrok težav, pravzaprav pred nosom: vitamin D. Raziskava, ki je trajala 12 tednov, je pokazala, da ima kar 82 odstotkov ljudi s sindromom razdražljivega črevesja pomanjkanje vitamina D. Tudi pri tistih, ki so redno uživali probiotike, se je stanje poslabšalo, ko niso imeli dovolj vitamina D.

82 odstotkov ljudi s sindromom razdražljivega črevesja ima pomanjkanje vitamina D.

Kako poskrbeti za razdražena prebavila?

Prvič, s primerno prehrano in drugič, s tem da gremo na sonce. Mastne ribe (tuna, losos, skuša), jajca in cela zrna so poleg sonca najbolši naravni viri vitamina D. Pomembno je izpostaviti, da večina živil ne vsebuje zadostnih količin vitamina D. Pomoč sonca je torej nujna. “Vitamin D je edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede samo, in sicer z izpostavljenostjo kože sončnim žarkom. Dovolj je že 10 do 15 minut na dan,” pojasnjuje dermatologinja Marina Peredo.

Koliko vitamina D potrebujemo?

Odrasli potrebujemo 20 μg vitamina D na dan, to količino pa dosežemo samo poleti (ko smo dovolj na soncu). Zgornja varna meja vnosa vitamina D je 100 μg. Po vplivom sonca v koži nastane od 20 do 50 μg vitamina D. Vitamin D se nahaja v dveh oblikah: kot vitamin D2 in kot vitamin D3. Prvega dobimo z rastlinsko hrano, drugega z živalsko. Poleg tega vitamin D3 pod vplivom sončnih žarkov nastaja v koži.

Pomanjkanje vitamina D se začne že v otroštvu in stopnjuje v odraslosti.

Podobna slika je tudi pri odraslih. V Sloveniji se povprečne zaužite količine vitamina D pri najstnikih gibljejo okoli 4 μg, pri mladostnikih (19-29 let) okoli 3 μg, pri odraslih okoli 2,5 μg, ter pri starejših odraslih (70 let in več) pa le okoli 1 μg. Takšni vnosi v zimskih mesecih niso zadostni.

Vitamin D vpleten tudi v demenco

Vemo, kako pomembno vlogo ima vitamin D pri ohranjanju zdravih kosti in zob ter pri dobrem delovanju imunskega sistema. Manj znano pa je, da igra vlogo tudi pri delovanju možganov: vpliva na demenco. Raziskave kažejo, da ima večina starostnikov premalo vitamina D v serumu, njegovo pomanjkanje pa pospešuje upad miselnih funkcij, še posebej spomina.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj