Bolnik s sindromom razdražljivega črevesja potrebuje veliko pozornosti

Pri funkcionalnih črevesnih motnjah gre za motnje prebavil, ki nimajo organskega vzroka, povzročajo pa veliko težav. Najpogostejša takšna motnja je sindrom razdražljivega črevesa (SRČ), ki ga ima skoraj tretjina populacije, tako otroci kot odrasli. V večji meri prizadene ženske.

Za sindrom razdražljivega črevesa je ključni kriterij bolečina, ki zadnje 3 mesece traja vsaj en dan v tednu in se je prvič pojavila pred najmanj pol leta. Foto: Bigstock

Čeprav simptomi niso povzročeni s strukturnimi, vnetnimi, presnovnimi in drugimi organskimi dogajanji, vključujejo tudi organske dejavnike, je na strokovnem srečanju Izbrane teme iz gastroenterologije in hepatologije uvodoma izpostavil  gastroenterolog pediater prof. dr. Rok Orel iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Na okrogli mizi o funkcionalnih črevesnih motnjah sta se mu pridružila internist gastroenerolog asist. dr. Grega Novak iz KO za gastroenetrologijo UKC Ljubljana in farmacevt prof. dr. Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo UL.

Prof. dr. Rok Orel iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Foto: Mojca Šimenc

Na eni strani je pomembno, kako se procesirajo signali iz črevesja, na drugi strani pa, kako osrednje živčevje zaradi različnih psiholoških dejavnikov (anksioznosti, depresije, reakcije na stresne dejavnike) preko vegetativnega in hormonskega sistema vpliva na delovanje črevesja. Gre za obojestranske povezave. Pri bolnikih s funkcionalnimi gestrointestinalnimi motnjami pogosto najdemo vnetje nizke stopnje, porušeno ravnovesje med črevesnimi bakterijami, visceralno (trebušno) preobčutljivost in motorično (gibalno) disfunkcijo – torej na nek način prizadetost črevesnega živčnega sistema. To imenujemo motnje v delovanju osi črevo-možgani, pojasni prof. Orel.  

Asist. dr. Grega Novak iz KO za gastroenetrologijo UKC Ljubljana (desno) in prof. dr. Borut Štrukelj iz Fakultete za farmacijo UL (levo). Foto: Mojca Šimenc

Kako prepoznamo sindrom razdražljivega črevesa

Za sindrom razdražljivega črevesa je ključni kriterij bolečina, ki zadnje 3 mesece traja vsaj en dan v tednu in se je prvič pojavila pred najmanj pol leta. Spremenjeno je odvajanje blata, pogostnost stolice ali oblike blata. Za potrditev diagnoze je predvsem pomembna dobra anamneza in klinični pregled z analizo krvne slike. Invazivne preiskave niso potrebne, jih pa bolnikom tudi ne smemo odrekati. Endoskopske preiskave opravimo, če so alarmni simptomi: kri na blatu, hujšanje, slabokrvnost, nočno odvajanje blata, rak v družini, pojav prvih simptomov po 50. letu starosti, je postopek diagnosticiranja opisal asist. dr. Grega Novak.

Funkcionalne črevesne motnje lahko sprožijo vnetni dejavniki, okužbe in alergije, ki pri posamezniku z neko osnovno predispozicijo (tako genetsko kot psihološko) spremenijo delovanje tako črevesnega živčnega sistema kot osrednjega živčnega sistema. Posledica so simptomi s strani prebavil, je poudaril prof. Orel in dodal, da je zelo pomembno  bolnikom na razumljiv način razložiti vzrok za njihove težave. »Bolniki veliko bolje sprejmejo, da imajo bolj prepustno črevo in drugačno sestavo črevesne mikrobiote, kot da gre za nekaj psihogenega. Zelo pomembno jim je preusmeriti pozornost in jim razložiti, da gre za motnjo, ki bo trajala zelo dolgo – ne glede na terapijo.«

Zelo pomembna je komunikacija z bolniki s funkcionalnimi črevesnimi motnjami. Njihove težave so včasih celo hujše kot pri kroničnih boleznih, kljub temu, da so vsi njihovi izvidi normalni. Simptomi razdražljivega črevesja se pogosto prekrivajo s simptomi kroničnih organskih bolezni, kot je na primer kronična vnetna črevesna bolezen.  Kronični bolniki imajo bolj pogosto sindrom razdražljivega črevesja kot splošna populacija.  Poleg sindroma razdražljivega črevesja je med funkcionalnimi motnjami pogosta tudi funkcionalna dispepsija. Vzrok: vnetje poruši epitelno pregrado, vnetni citokini (snovi, ki se pri vnetju sproščajo iz celic imunskega sistema) vzdražijo živčne celice, kar spremeni delovanje tako črevesnega živčnega sistema kot tudi črevesnega endokrinega sistema. Temu pogosto sledi porušeno ravnovesje med črevesnimi bakterijami in krog je sklenjen.

Obravnava

V nadaljevanju so se sogovorniki posvetili obravnavi sindroma razdražljivega črevesa. »Meta analize so potrdile, da probiotiki zmanjšajo veliko večino simptomov pri sidromu razdražljivega črevesja. Potrebno pa je izbrati take seve ali kombinacije le-teh, ki imajo dokumentirane, znanstveno potrjene koristne učinke. Pomemben del zdravljenja so psihološke tehnike, ki pri precejšnjem deležu bolnikov s sindromom razdražljivega črevesa pomembno zmanjšajo simptome. Terapevtska možnost so tudi zdravila, ki vplivajo na osrednji živčni sistem. Uporabljajo se predvsem triciklični antidepresivi, pa tudi nekatera druga psihotropna zdravila. Nekateri bolniki občasno potrebujejo tudi analgetike,« je pojasnil prof. Orel.

Sintezna zdravila

Prof. Štrukelj se je posvetil specifičnim zdravilnim učinkovinam. Povedal je, da zdravilne učinkovine razdelimo v dve skupini: ena so majhne sintezne molekule, ki delujejo pri driski, druge pri zaprtju. »Antispazmotiki so skupina zdravil, ki delujejo tako, da sprostijo gladke mišice, zmanjšajo napihnjenost in bolečine (na primer mebeverin). Pri zaprtju se uporabljajo laksativi (odvajala), na primer laktuloza. Vendar je treba paziti, da ne pride do pretiranega delovanja in posledično driske. Linaklotid je zdravilo, ki je pri nas precej neznano. Gre za ciklični peptid, ki deluje samo v prebavnem traktu: veže molekule vide in poveča volumen blata. Pospeši tudi prehod blata skozi debelo črevo.«  Postopoma je treba ukiniti zaviralce protonske črpalke. Lahko jih zamenjamo z antacidi, v koliko prihaja do povečanega izločanja želodčnih sokov in želodčne kisline. »Za učinkovite so se izkazali tudi triciklični antidepresivi v zelo nizkih odmerkih, in alginati. Slednji naredijo oblogo na sluznici, kar lahko zelo stabilizira stanje,«pojasni prof. Štrukelj.

Fitofarmaki – rastlinska zdravila in pripravki iz zdravilnih zelišč

Pri sindromu razdražljivega črevesa si lahko pomagamo tudi z zdravilnimi rastlinami in pripravki iz njih. Štrukelj jih je naštel nekaj: »Ingver, kamilica, kumina (zmanjša napihnjenost). Eterična olja melise in poprove mete pomirjajo in pospešijo gibanje črevesa. Krvavi mlečnik vsebuje alkaloide, pripravki iz njega pa morajo biti rastlinska zdravila (in ne prehranska dopolnila). V kombinaciji s stebelnim sladkim korenom dobimo zelo dobro rastlinsko zdravilo.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj