Kreativno razmišljanje in iskanje novih, inovativnih rešitev različnih problemov je bila dolgo sposobnost, rezervirana za ljudi. Zdaj je znano, da to počnejo tudi živali. Opice nas pri kognitivni fleksibilnosti celo prekašajo.
Pri pripravljenosti poiskati učinkovitejše možnosti za rešitev problema opice kažejo več kognitivne prožnosti kot ljudje, je pokazala študija raziskovalcev Katedre za psihologijo Univerze Georgia State. “Ljudje smo edinstvena vrsta in se izjemno razlikujemo od vseh drugih bitij na planetu. Vendar smo včasih tudi res neumni,” pravi Julia Watzek, prvopodpisana avtorica objave v Nature Communications.
Ljudje vztrajamo pri naučeni (znani) strategiji, čeprav ni učinkovita
Watzekova je skupaj z ekipo je v seriji poskusov dokazala, da so opice (v raziskavo so zajeli kapucinke in makake rezus) bistveno manj kot ljudje dovzetne za kognitivno pristranskost. V praksi to pomeni, da se ne zanašajo toliko na priučene vzorce, pač pa iščejo “kreativne bližnjice”. Gre za vedenje, ki je zelo značilno tudi pri majhnih otrocih, vendar kasneje izzveni. Ugotovitve potrjujejo izsledke prejšnjih raziskav, v katerih so kognitivno fleksibilnost raziskovali pri šimpanzih in pavijanih. V njih so se je izkazalo, da so živali pokazale bistveno večjo pripravljenost za uporabo mentalnih bližnjic (pri poskusih, kako se dokopati do nagrade) kot ljudje. Slednji so vztrajali pri uporabi znane naučene strategije, čeprav je bila le-ta neučinkovita.
Bližnjico takoj uporabila večina opic in le en človek
Watzekova in ekipa so v poskus vključili opice (22 kapucink in 7 makakov rezus) ter 56 ljudi. Slediti so morali določenem zaporedju – do pravilnega so se “dokopali” skozi serijo poskusov in napak. Ko so nalogo uspešno rešili,so dobili nagrado. Pri ljudeh so bile to bonus točke, opice so bile nagrajene z banano. Najprej so morali potisniti črtast kvadrat, nato pikčasti kvadrat in nato, ko se je le-ta pojavil, trikotnik. Napaka je bila kaznovana s časovnim pribitkov in nekaj “kazenskimi” krogi brez nagrade. Ko so vzorec vsi osvojili, je sledil drugi del poskusa – lahko so preskočili fazi s kvadratoma in se takoj lotili trikotnika. Po nekaj krogih so vse opice uporabile bližnjico, pri ljudeh pa jih je bilo takih le 61 odstotkov. Že v prvem poskusu – torej takoj potem, ko so izvedeli zanjo, jo uporabilo 70 odstotkov opic in le en človek.
Ljudje se popolnoma zanašamo na rutino, vanjo usmerjamo tudi otroke
“Ljudje se zelo zanašamo na rutino, ki jo izvajamo natančno tako, kot smo se je naučili, Ko so nam ponujene drugačne možnosti, jih težko upoštevamo, tudi, če so bolj učinkovite. Če vidimo nekoga drugega, da to počne – torej izbere uspešnejšo bližnjico, se pogosto odločimo zanjo. Vendar ne vsi. Približno 30 odstotkov ljudi je še vedno vztrajalo pri starih vzorcih,” pojasnjuje Watzekova. Izpostavlja, da je raziskava “lep prikaz, kako nas lahko kognitivna pristranskost privede do neučinkovitih odločitev in zaradi nje zamudimo številne priložnosti. “Da sprejmemo dobro odločitev, to včasih pomeni spreminjane (naučenih) možnosti,” pravi Watzekova. “Ne trdim,da je zahodni izobraževalni sistem za slab, zanimivo pa je, kako otroke nauči, da razmišljajo na točno določen način in ostanejo v predpisanem polju, ne gredo pa izven njega. Obstajajo dobri razlogi, zakaj je temu tako, vendar pogosto prestavlja tudi veliko težavo.”
Izvirno znanstveno objavo v celoti najdete TUKAJ.