Kje se zatika pri zdravstveni preventivi za otroke

Zdravstvo je tema, za katero se v zadnjem času zdi, da tli vsepovsod. Kot se pogasi en (tihi) požar, že izbruhne drugi. Ena od (vse) bolj perečih tem je tudi primarna pediatrija.

Ljudje, ki so deležni kakovostne zdravstvene preventive v otroštvu, so kot odrasli bolj zdravi, v manjši meri potrebujejo zdravniške storitve in so veliko manjši porabniki zdravil. Foto: Bigstock

Danes se pediatri ne ukvarjajo samo z zdravljenjem otrok. Izvajajo tudi zdravstveno preventivo – pomemben in zahteven tek na dolge proge. Vsak evro, vložen vanjo tukaj in zdaj, se povrne čez leta, in to obilno. Slovenija je tozadevno vzor mnogim državam: preventivni programi za odrasle (DORA, ZORA, SVIT …), ki so zrasli iz entuziazma in vizionarstva posameznikov, so Slovenijo uvrstili med najuspešnejše pri zgodnjem odkrivanju nekaterih rakov in drugih kroničnih bolezni. Kot primer dobre prakse nas navajajo mnogi po svetu in tudi zdravstvena preventiva otrok, adolescentov, mladostnikov ter študentov je med uspešnejšimi.

Ministrstvo za zdravje vse od uvedbe devetletke na primer ni uspelo skoordinirati, da sistematski pregled ne bi bil najprej pri 5 letih starosti pri pediatru, nato pa znova čez nekaj mesecev – pred vstopom v šolo, pri šolskem zdravniku. (Bernarda Vogrin)

»Pediatri in šolski zdravniki vse, kar odkrijemopri sistematskih pregledih, individualno naslavljamo. Lahko rečem, da imamo eno od najboljših zdravstvenih služb za otroke in mladostnike na svetu, ki pa je ne izkoriščamo v polni meri, saj sistematično ne naslavljamo javnozdravstvenih problemov – ker jih ne zaznamo,« je prepričana pediatrinja Bernarda Vogrin, članica strokovne delovne skupine, ki je po več kot 20 letih prizadevanj uspela posodobiti Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov – ki je zakonska osnova za vse aktivnosti naprej.

Preventiva v otroštvu – boljše zdravje v odraslosti

Ljudje, ki so deležni kakovostne zdravstvene preventive v otroštvu, so kot odrasli bolj zdravi, v manjši meri potrebujejo zdravniške storitve in so veliko manjši porabniki zdravil. S svojim življenjem so bolj zadovoljni in »dobro prakso« prenašajo tudi na svoje družinske člane.

Zato je poziv slovenskih družinskih zdravnikov in pediatrov glede financiranja programa ZDAJ – Zdravje za danes in jutri, povzročil precej začudenja. Podpisali so ga dr. Mojca Jurečič, predsednica Sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino, pediater Denis Baš, predsednik sekcije za Primarno preventivo in dr. Matjaž Homšak, predsednik UO Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. V pozivu opozarjajo, da preventivno zdravstveno varstvo za otroke in mladostnike v zadnjih 20 letih ni bilo deležno ustrezne sistematične prenove, zdaj, ko se je to končno spremenilo, pa se zatika pri financiranju. Zato na vlado RS naslavljajo prošnjo, da se to takoj uredi. Gre za cca 1,9 milijona evrov na leto. Kako je mogoče, da se zatika pri financiranju tako izjemno pomembne stvari? Odgovore smo poiskali v uredništvu Revije za moje zdravje. Za začetek pa nekaj pojasnil.

Predstavniki izvajalcev (zbornice, združenja), Ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se vsako leto pogajajo in dogovorijo za skupen obseg programov zdravstvenih storitev in potrebnih sredstev za plačilo programa na državni ravni. Splošni dogovor je rezultat partnerskih pogajanj, ki predstavlja pravno podlago za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Smisel pogajanj je v odgovornem določanju “zgornjih mej” javnih sredstev za zdravstvo in odgovornem porabljanju sredstev, ki so solidarno zbrana na osnovi obveznih prispevkov vseh zavarovancev v Sloveniji. V splošnem dogovoru so ob upoštevanju globalnih ekonomskih možnosti opredeljeni skupni obseg programov zdravstvenih storitev, prednostna področja, potrebne zmogljivosti in elementi za vrednotenje storitev, pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje.

Trenutno NIJZ ni sposoben sprejemati naših podatkov, jih obdelovati in prikazati na način, da bi lahko služili kot osnova za prikaz zdravstvenega stanja populacije otrok in mladostnikov. Na njihovi podlagi bi se smernice lahko prilagajale potrebam populacije. Prenove smernic smo se sicer lotili že 2016 in tudi izdelali dokument, ki je bil takrat dokaj aktualen – čeprav nismo imeli svojih lastnih podatkov (kar je bila velika škoda). Vzporedno s tem, ko smo prenavljali smernice, smo želeli, da se zagotovi tudi ustrezna informacijska podpora. To se ni zgodilo, denar, ki je bil za oboje namenjen, pa se je preusmeril drugam. (Bernarda Vogrin)

Pravilnik posodobili lani – po več kot 20 letih

Program ZDAJ – Zdravje za danes in jutri, je državni program za zdravstveno preventivo otrok, adolescentov, študentov in posebnikh skupin (otroci s posebnimi potrebami itd.), katerega vsebina je določena v Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva. Pravilnik so po več kot dvajsetih letih spremenili lani aprila, pri prenovi pa so poleg Ministrstva za zdravje sodelovali tudi ostali deležniki: pediatri, šolski zdravniki, predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Presejanje za npr. govorne motnje še vedno poteka po starem pravilniku pri 5 letih, ko ima otrok do vpisa v šolo še samo pol leta. Zagotovo v tako kratkem ni mogoče ukrepanje. Zato se veliko otrok vpiše z govorno motnjo. (Bernarda Vogrin)

Zadnjih 20 let so si pediatrična združenja prizadevala za prenovo Pravilnika, ki daje pravno podlago za prenovo smernic in izvajanje zdravstvene preventive otrok, mladostnikov in študentov po sodobnejših principih. V tem času so bile na Ministrstvu za zdravje vsaj trikrat sklicane delovne skupine in šele naša (zadnja) je bila uspešna. Pravilnik smo prenovili ob izjemnem prizadevanju stroke in z vsebino smo pediatri zelo zadovoljni. Problem pa je v tem, da pravilinik tudi še po več kot enem letu ni zaživel – in očitno tudi še nekaj časa ne bo. NIJZ je glede upravljanja preventivnih programov za otroke in mladostnike, ki jih izvajamo pediatri in šolski zdravniki na primarni ravni, popolnoma zatajil. NIJZ sistematično ne analizira preventivnih dejavnosti in tudi sistematično ne koordinira dejavnosti, ki se izvajajo za otroke in mladostnike na primarni ravni. NIJZ je kar se tiče upravljanja preventivnih programov za otroke in mladostnike, ki jih izvajamo pediatri in šolski zdravniki na primarni ravni, popolnoma zatajil. Preventivnih dejavnosti sistematično ne analizira in tudi ne koordinira dejavnosti, ki se izvajajo za otroke in mladostnike na primarni ravni. Nov pravilnik je bil potreben zato, da lahko prenovimo smernice in dobimo pravne podlage za to, da se bodo rezultati našega dela sistematično zbirali na NIJZ in tudi sistematično prikazovali,« pojasni Vogrinova.  

Otrokom se dela velika škoda

Pediatrom je »dvignilo pokrov«, ker vidimo, kakšna škoda se dela otrokom, v nadaljevanju pove Vogrinova, in nadaljuje: »Pravilnik naj bi predvsem uredil upravljaski del: da NIJZ začne sistematično analizirati zdravje otrok in mladostnikov in tudi sistematično naslavljati njihove javnozdravstvene probleme. Eno leto po njegovem sprejetju bi morale biti dokočane tudi smernice – mi pa jih še niti delati nismo začeli. Do tega je prišlo zato, ker  NIJZ ni opravil svoje upravljalske funkcije. Zdravniki smo vse pristojnosti za upravljanje programa ZDAJ dali NIJZ, oni pa niso opravii svoje naloge.« Problemi so se začeli, ko je bila na NIJZ pred 20 leti ukinjena služba za otroke in mladostnike. Analize podatkov, ki se izvajajo zdaj, so neuporabne. Čeprav zdavniki vsako leto na NIJZ pošljemo podatke o preventivnih pregledih pošiljamo na NIJZ, so podatki na njihovem podatkovnem portalu taki, da jim ne moremo zaupat. Podatke o zdravju otrok bi morali prikazovati tudi v zdravstvenih kazalnikih o zdravju v občini (ti. zdravstvena izkaznica občine).«

Problematičnih 1,9 milijona evrov

Novelo pravilnika smo rabili, da bi dobili pravno podlago za posodobitev preventivnih dejavnosti in vzpostavitve centralne koordinacije preventivnih dejavnosti na NIJZ. To je novost, ki jo predvideva pravilnik in za to so potrebna dodatna sredstva. Denarja ne potrebujemo pediatri, ampak NIJZ, nadaljuje Vogrinova. Gre za skoraj 1,9 milijona evrov (od tega skoraj milijon evrov za stroške zunanjih izvajalcev in pol milijona za kader na NIJZ), in sicer za:

Stroški dela NIJZ-kader 466.405
Stroški zunanjih izvajalcev980.000
Usposabljanje in izobraževanje,
Organizacija strokovnih srečanje / konferenc na regionalni / nacionalni ravni
18.285
Stroški promocijskih gradiv, komunikacijskih aktivnosti in nadgradnja spletne strani zdaj.net.78.644
Gradiva za uporabnike in izvajalce (oblikovanje, tisk, distribucija)80.400
Računalniška oprema10.000
Skupaj stroški Programa ZDAJ 1.633.734
Delež za podporne službe (15%)245.060
SKUPAJ STROŠKI 1.878.795

Ker denar ni zagotovljen, se preventivni programi za otroke in mladostnike zdaj izvajajo po starem.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj