Vseh nezgod kljub vsemu ne uspemo preprečiti. Vsaka poškodba za organizem predstavlja stres. Pri poškodbah otrok se navadno temu pridruži še emocionalni stres staršev. A ravno v teh situacijah sta najpomembnejša zbranost in pravilno ukrepanje, da lahko dosežemo dolgoročno najugodnejši razplet.
Poškodbe obraza in glave so precej pogoste. Obsegajo namreč od 30 % do 50 % vseh poškodb. V kar 10 % so poškodovane obrazne kosti in zobje. Čeprav se večina poškodb (71–92 %) zob in obzobnih tkiv zgodi v obdobju otroštva in mladostništva, se lahko dogodijo v vseh starostnih obdobjih. Največkrat so posledica športnih aktivnosti, prometnih nesreč ali nasilnih dejanj. Med športne aktivnosti z največ poškodbami zobovja sodijo tako imenovani kontaktni športi, pri katerih prihaja do telesnih stikov med udeleženci, kot so: zaletavanja, padci, udarci itn. To so predvsem: hokej, rokomet, košarka, nogomet.
Pri vsaki poškodbi zobovja in obzobnih tkiv je nujen obisk pri zobozdravniku. Le temeljit zobozdravniški pregled lahko določi obseg in vrsto poškodbe ter ustrezen način zdravljenja. Pogoste so tudi na prvi pogled neopazne poškodbe sosednjih zob in obzobnih tkiv, ki lahko brez temeljitega pregleda ostanejo prikrite.
Le temeljit zobozdravniški pregled lahko določi obseg in vrsto poškodbe ter ustrezen način zdravljenja. (Kristina Rojs Cenčič, dr. dent. med.
Pogostnost poškodb
V otroštvu se poškodbe stalnega zobovja najpogosteje pojavljajo med 8. in 11. letom starosti, zlasti v področju zgornjih sekalcev, pogosteje pri dečkih zaradi številnih športnih aktivnosti, ki jih imajo.
V mlečnem zobovju je opazna porast poškodb zob med 1. in 4. letom starosti. Malčki se takrat hoje še učijo, so živahni in raziskujejo okolico. Vse to gibanje spremljajo številni padci.
Vrste poškodb zobovja
Poškodbe v grobem delimo na poškodbe obzobnih tkiv in poškodbe zob, ki jih nadalje razlikujemo glede na področje poškodbe na poškodbe zobnih kron in poškodbe zobnih korenin. To so npr. razpoke sklenine, preprosti ali zapleteni zlomi zobnih kron (pri čemer je prizadet tudi zobni živec), kronsko-koreninski zlomi in zlomi zobnih korenin.
“Primeri poškodb obzobnih tkiv so pretres oziroma omajanje zoba, premiki zoba iz prvotne lege, izbitje zoba in poškodbe zobiščnega nastavka. Te vrste poškodb so pogostejše v mlečnem zobovju zaradi drugačne anatomije in sestave obzobnih tkiv.”
Poškodbam obzobnih tkiv se lahko pridružijo tudi poškodbe mehkih tkiv, kot so: raztrganine, odrgnine in obtolčenine.
V stalnem zobovju so najpogostejši zlomi zobne krone in luksacije (premiki zob iz zobnega ležišča v različnih smereh).
Vpliv poškodb na razvoj zob
Med 1. in 3. letom starosti so zametki stalnih zob v intenzivnem razvoju in lokacijsko blizu korenin mlečnih zob. Poškodbe mlečnih zob zato lahko v odvisnosti od vrste poškodbe pomembno vplivajo tudi na razvoj stalnih zob.
“Posledice so vidne šele po izrasti stalnih zob. Kažejo se lahko kot lise oziroma motnje mineralizacije ali v spremenjeni obliki zobnih kron. V nekaterih primerih stalni zob celo ne izraste.”
Med 8. in 11. letom so korenine stalnih sekalcev v intenzivnem razvoju. Korenine rastejo v dolžino in širino. Stene korenin se v tem času debelijo. Poškodbe v tem obdobju lahko posežejo v rast in razvoj zoba ali ga celo prekinejo. Takšni zobje so biološko manjvredni, saj ne prenašajo obremenitev v enaki meri kot zdravi zobje in so posledično obsojeni na zgodnjo izgubo.
Zlomi zobnih kron
Zlomi zobnih kron predstavljajo najpogostejšo vrsto poškodbe stalnega zobovja. Po obsežnosti se v grobem delijo na: pok sklenine, zlom sklenine, zlom sklenine in dentina, ko zobni živec ni prizadet (preprosti zlom), in zlom sklenine in dentina s prizadetim zobnim živcem (zapleten zlom).
Prva pomoč ob zlomih zobne krone
Ob zlomu zobne krone je pomembno, da takoj po nezgodi poiščemo odlomek, ga spravimo v čisto vodo ali fiziološko raztopino, da preprečimo izsušitev, in poiščemo zobozdravniško pomoč. Zobozdravnik ob pregledu oceni, ali se odlomek lahko pritrdi nazaj na zobno krono ali bo treba manjkajoči del zoba nadomestiti z začasno oziroma s trajno zalivko.
“Zlomom zobnih kron je v tretjini primerov pogosto pridružena tudi poškodba obzobnih tkiv.”
Pri oskrbi poškodb mladega stalnega zobovja je zelo pomembna skrb za ohranjanje živega pulpnega tkiva, ki pogojuje fiziološko dokončanje razvoja zoba.
Izbitje zoba
Ob udarcu se zaradi delovanja sile iz svojega ležišča izruje celoten zob. Izbite zobe je treba čim hitreje vstaviti nazaj v alveolo, saj se s tem povečajo možnosti, da se zob ponovno prime v svojem ležišču. Uspeh je odvisen od časa, ki ga je zob prebil zunaj alveole (ležišča), primernosti medija, v katerem je bil zob shranjen, in od kontaminacije zoba (stik z umazanijo). Kot mejni čas zoba zunaj alveole se omenja približno ena ura. Po okvirno eni uri zunaj svojega ležišča se močno poslabša možnost ponovnega prijetja zoba.
Prva pomoč ob izbitju zoba
Usta speremo s čisto tekočo vodo. S pritiskom gaze na krvaveče mesto ustavimo krvavitev. Izbit zob primemo za krono, da ne poškodujemo tkiva na površini korenine (pozobnica). Če je površina zoba umazana, ga speremo s sterilno fiziološko raztopino ali tekočo vodo in ga vstavimo nazaj na svoje mesto. Kadar vstavitev zoba na svoje mesto v ustih zaradi kakršnega koli razloga ni mogoče, zob shranimo v mleko ali slino pod svojim jezikom in se takoj odpravimo k zobozdravniku, pri katerem sledita replantacija in imobilizacija zoba.
Pri tem je pomembno opozoriti, da mlečnih zob nikoli ne replantiramo zaradi možnosti okvare zametkov stalnih zob.
Preventiva
Pomembna je tudi skrb za pravilne medčeljustne odnose. Otroci z nepravilnim položajem zob in čeljusti so dovzetnejši ter izpostavljeni poškodbam zob in obzobnih tkiv.
Seveda je najbolje, da se poškodbam izognemo, če je to le mogoče. Neposrednim poškodbam, nastalim med športnim udejstvovanjem, se je mogoče izogniti z uporabo varnostnih pripomočkov (ščitniki za zobe). V prometnih nezgodah pa je pomembna pravilna uporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad.
