Od 4.000 živorojenih otrok se eden rodi brez kaloznega korpusa – možganske strukture, ki skrbi za prenos informacij z ene možganske poloble na drugo. Poenostavljeno to pomeni, da nimajo povezave med levo in desno polovico možganov.
Otroci z okvaro kaloznega korpusa potrebujejo strokovno intenzivno ukvarjanje na vseh področjih. Prej, kot jim je to omogočeno, bolje je. Vadba vodi v izboljšanje primanjkljajev in pogosto se zgodi, da se kljub slabši začetni prognozi razvijajo enako kot zdravi vrstniki.
Razvoj med desetim in dvajsetim tednom nosečnosti
Kalozni korpus se pri plodu razvije med desetim in dvajsetim tednom nosečnosti. Gre za strukturo, ki v dolžino meri približno 10 centimetrov in skrbi za prenos signalov iz ene možganske polovice v drugo. Pri 1 od 4.000 živorojenih otrok ta možganska struktura ni razvita. To pomeni, da pri njih izmenjava informacij med levo in desno polovico možganov ne deluje tako, kot bi bilo potrebno. Nevronske projekcije, ključne za delovanje različnih kognitivnih in senzomotoričnih funkcij, so okrnjene. Presenetljivo je, da 25 % otrok s to malformacijo nima vidnih znakov in funkcionirajo normalno. 50 % jih ima blage do resne učne težave, preostalih 25 % pa jih trpi zaradi hudih kognitivnih motenj. Zakaj je temu tako in kateri dejavniki so tisti, ki najbolj vplivajo?
Možgani se reorganizirajo
V študiji, nedavno objavljeni v reviji Cerebral Cortex, so nevrologi iz Univerze Ženeva (UNIGE) odkrili novo sposobnost možganov za prilagajanje v primeru okvare kaloznega korpusa. Ugotovili so, da se možgani reorganizirajo ter vzpostavijo nove povezave vzpostavijo znotraj vsake hemisfere. Rezultat je več intrahemisfernih povezav kot v zdravih možganih, kar vodi v preoblikovanje delovanja. Ustvarijo se nove povezave z drugimi možganskimi regijami ter alternativne živčne poti.
Nevroni obidejo prizadeto območje
V raziskavo so zajeli 20 otrok, starih od 8 do 17 let, ki so se rodili brez kaloznega korpusa oziroma je bil le-ta pomembno okvarjen. MRI slikanje njihovih možganov je pokazalo, da so pri njih nekatera živčna vlakna večja (po obsegu) in daljša kot v možganih otrok, ki imajo kalozni korpus normalno razvit. Tudi funkcionalne povezave v možganih so bile drugačne. Povezave med obema poloblama so se vzpostavile, vendar na drugačen način. “Ko sta bili dve možganski regiji aktivni skupaj, sta komunicirali med seboj, ne glede na to, v katerem delu možganov sta se nahajali. To spoznanje nas je resnično presenetilo,” pojasnjuje dr. Vanessa Siffredi iz Medicinske Fakultete Univerze Ženeva.
Ohranjena komunikacija
Izkazalo se je tudi, da je funkcionalna povezanost možganov pri otrocih brez kaloznega korpusa primerljiva s tisto, ki jo imajo zdravi otroci. “Izjemno je, da se komunikacija med obema možganskima poloblama kljub porušenemu mostu med njima ohranja. Pomanjkanje nevronskih vlaken med možganskima poloblama se nekako kompenzira. Ustvarijo se nove povezave, signali pa se preusmerijo na način, da se ohrani komunikacija,” za konec pove Siffredi.
Povezavo do izvirnega članka najdete TUKAJ.
