Krčne žile: Največ tegob ravno poleti

Krčne žile kot najpogostejše venske bolezni, za katerimi naj bi trpela vsaka druga odrasla oseba, še posebej pokažejo svoje zobe v poletnih mesecih. Temperature se nenadoma povišajo, vroče, suho ozračje traja daljše obdobje in vse to dodatno obremeni posameznike, nagnjene k motenemu venskemu pretoku krvi v nogah.

Poleti so noge zaradi razširjenih ven, ki jih povzroči vročina, še posebej obremenjene. Foto: Bigstock

Občutek težkih, utrujenih nog se le še stopnjuje, pogosto se pojavijo tudi drobne in moteče modrikaste, mrežasto razpršene vene in nič čudnega torej, da si marsikdo spet zaželi nekoliko hladnejših dni.

Vensko ožilje je pomemben sestavni del srčno-žilnega sistema. Skupaj s srcem, z arterijskim ožiljem in limfnim sistemom oskrbuje celice našega organizma s pomembnimi snovmi, z vodo in s kisikom ter skrbi za njihovo zdravje. Celice obenem tudi razbremenjuje od stranskih produktov presnove in nekoristnih snovi, ki jih celica posledično izloči.

Bolezen ven se najpogosteje začne z občutkom težkih nog, bolečinami vzdolž ven, zlasti na zadnji strani meč in notranji strani nog, pogosto je tudi otekanje na hrbtišču stopal ali okrog gležnjev, pojasnjuje doc. dr. Nada Kecelj Leskovec.

Če je pretok krvi v našem limfnem ožilju moten in se v njem pojavljajo zastoji, so zaradi tega kot prvo obremenjene naše noge, kar občutimo kot pekočo bolečino in krč, prav tako pa so glavna tarča naše celice, ki jih pesti slabša oskrba. Če prihaja do popuščanja venskih zaklopk, ki se ritmično odpirajo in zapirajo ter pomagajo pri potiskanju venozne krvi do srca in oslabitve žilnih sten, nastanejo krčne žilice. V notranjosti se na stenah ven veča pritisk, kar povzroči, da se vene čezmerno raztegujejo in vijugajo. Venske zaklopke tako ne morejo več opravljati svojega dela, kri v venah na nogah zastaja in se ne more več nemoteno vračati do srca.

O tem, zakaj so noge pri številnih ljudeh težke, otekle in boleče prav poleti, ko se tega časa po drugi strani vsi tako veselimo, je spregovorila doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., spec. dermatovenerologije.

Kako se kažejo začetne težave?

Prvi znaki težav z venami se kažejo zelo različno: kot boleče, težke, tudi srbeče noge, otečeni gležnji in kot krčne žile. Dr. Nada Kecelj Leskovec pojasnjuje: »Bolezen ven se najpogosteje začne z občutkom težkih nog, bolečinami vzdolž ven, zlasti na zadnji strani meč in notranji strani nog, pogosto je tudi otekanje na hrbtišču stopal ali okrog gležnjev. Otečenim nogam kmalu sledijo krčne žile; pokažejo se kot ena sama ali kot skupek več modrikastih krčnih žil. Te lahko na nekaterih mestih tudi vidno izstopajo. Če se razširijo, zavijugajo in izbočijo, nastanejo t. i. varice. Pri posledicah venskega popuščanja so pogosti tudi zapleti na koži; pri 1 % odraslih se na primer pojavi rana na goleni, ki ji rečemo venska razjeda.«

Zakaj je moteči dejavnik ravno poletje?

V zadnjih letih smo tudi v našem podnebnem območju priča nenadnim prehodom med letnimi časi. Ti prehitevajo ali zaostajajo, temperaturna nihanja so visoka in hitra, kar nedvomno od organizma terja več prilagajanja. Hitri preskoki temperature iz enega ekstrema v drugega še posebej prizadenejo ljudi z oslabljenimi žilnimi stenami in zaklopkami v venah nog.

Po naših žilah se pretaka okoli pet litrov krvi. Ko kri teče mimo pljuč, se obogati z vdihanim kisikom, od tam pa jo srce prečrpa v arterije. S kisikom bogata kri pride po arterijskem obtoku do tkiv, kamor odda kisik. Kri brez kisika se po venah vrača proti srcu. Vene imajo pri črpanju krvi težavno nalogo; iz vseh ven, ki ležijo pod ravnijo srca, mora kri teči navzgor in premagovati težnost. Pri tem imajo pomembno vlogo mišična črpalka, venske zaklopke in dihanje.

Dermatovenerologinja dr. Nada Kecelj Leskovec pove: »Ogrevanje nog vpliva tudi na vene, ki se še bolj razširijo, in težave se pri že obstoječi venski bolezni le še stopnjujejo. V zadnjih letih smo vse bolj izpostavljeni hitrim prehodom iz zime v poletje, torej iz hladnega ozračja v iznenada zelo ogreto ozračje, zaradi česar so tudi težave s krčnimi žilami pogostejše. Pomembno je, da se posameznik že pri prvih znakih venskega popuščanja izogiba prekomernemu izpostavljanju nog toploti pa tudi kopanju v pretopli vodi v toplicah.«

Kateri so še dodatni negativni dejavniki, ki lahko poslabšajo težave zaradi venske bolezni?

Dr. Nada Kecelj Leskovec kot dodatne bremenilne okoliščine pri težavah z venami navaja: »Tovrstne težave sproži ali poslabša še več drugih dejavnikov. Na prvem mestu je prekomerna telesna teža, ki pomeni dodatno breme za nemoten venski pretok v nogah, starost, kajenje, dolgotrajno sedenje ali stanje na mestu, hormonske motnje v nosečnosti in menopavzi, dvigovanje in prenašanje težkih bremen idr. Premalo gibanja je na splošno le še dodatni sprožilni dejavnik za poslabšanje venske bolezni, zato se priporočajo zlasti hitra hoja, kolesarjenje in plavanje, vendar ne v pretopli vodi. Svetujemo gibanje brez sunkovitih gibov ali večje možnosti poškodb, manj primerni pa so na primer različni kontaktni športi ali pa dvigovanje uteži.«

Kaj lahko storimo sami? Z izbiro raznolike in uravnotežene prehrane, primernih oblačil itn.?

»Za lajšanje tovrstnih tegob strokovnjaki svetujejo, da v vsakodnevno življenje vsak posameznik vključi primerno prehrano; ta naj bo predvsem raznolika. Poleti bo za vene zelo koristno uživanje obilice svežega sezonskega sadja in zelenjave.

Dober vir flavonoidov v dnevni prehrani so na primer: zelena, peteršilj, plodovi citrusov, črni ribez, šipek, marelice, češnje itn. Razveseljivo je, da jih je v izobilju prav poleti.

Sveže vlaknine, bogate z vitamini, antioksidanti in s protivnetnimi snovmi, ne le da ščitijo in krepijo stene ožilja, ampak ga tudi razbremenjujejo. To še posebej velja za živila, ki jih zaužijemo kot sveža in hladna (poletno sadje in zelenjava). Ta živila telo prijetno ohlajajo in zagotavljajo, da se ne pregreje, zaradi česar tudi ne prihaja do večjega zadrževanja krvi v venskem ožilju. Kot še svetujejo, se je poleti pametno izogibati začimbam, ki nas zaradi svojega učinkovanja »segrejejo« (npr. poper, čili, ingver, janež, koper, česen, gorčica, hren). Te lahko mirno nadomestimo s tistimi, ki organizem ohlajajo (npr. majaron, meta, melisa, limonska trava, maroška meta itn.). Za vene bomo veliko storili tudi z uživanjem maščobne kisline omega 3, ki je znana po protivnetnem delovanju in ki jo v večjih količinah najdemo v morskih ribah (losos, sardine) pa tudi v postrvi, lanenem, konopljinem, orehovem olju itn.

Poleti so noge zaradi razširjenih ven, ki jih povzroči vročina, še posebej obremenjene. Zato jim še pogosteje kot sicer prijata počitek na mehko oblazinjeni podlagi in razvajanje. Posebno blagodejne so kopeli, hoja v hladni vodi in masaže.

Od drugih razvad poletne sezone se svetuje izogibanje dolgotrajnemu sončenju ob neprimernih urah, solariju, depilaciji z vročim voskom, vročim kopelim in savni. Vročina namreč še dodatno razširi vene v nogah, upočasni pretok krvi in še poveča občutek težkih, utrujenih in napetih nog.

V osebno nego je treba nedvomno vključiti prhanje nog s hladno vodo, kar jih bo zožilo, spodbudilo pretok krvi v njih in vene znova okrepilo. Prhanje s hladno vodo je treba začeti pri gležnjih in nato postopoma, približno 1–2 minuti, nadaljevati navzgor proti stegnom.

Prav tako ni zanemarljiva primerna garderoba; zaželena so ohlapna, mehka oblačila in udobna obutev, ki ne stiskajo ven in ne zavirajo pretoka krvi.«

Kako je v primerih, ko priporočeni nasveti za vsakodnevno lajšanje težav s krčnimi žilami niso dovolj in je treba poseči po tabletah?

Dr. Nada Kecelj Leskovec odgovarja: »Venoaktivna zdravila, ki jih svetujemo v obliki tablet, so največkrat tudi izvlečki naravnih sestavin in so učinkovitejša, saj dosežejo vensko steno, v kateri se težave, povezane z vensko boleznijo, začnejo. Flavonoidi so ena izmed zdravil iz skupine venotonikov oz. venoaktivnih zdravil (flavonoidi, rutazidi in izvlečki divjega kostanja), tj. zdravil, ki upočasnijo vnetje na venski steni in preprečujejo napredovanje bolezni. Priporoča se jih uživati skozi vse leto, predvsem pa poleti, ko je za kompresijsko terapijo (nošnja povojev in nogavic) vendarle prevroče. Vsi venotoniki imajo pozitivne učinke na vensko steno in številne študije dokazujejo, da jih je priporočljivo uživati v vseh fazah venske bolezni.«

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj