Klinična prehrana: Tudi debeli ljudje so lahko podhranjeni

Podhranjenost je velik problem tako za posameznika, kot tudi za zdravstveni sistem in celotno družbo. Klinična prehrana je rešitev za to težavo, je ena od ugotovitev srečanja, ki se ga je udeležilo skoraj 200 slovenskih zdravnikov, medicinskih sester, dietetikov in študentov.

Podhranjenost najbolj ogroža paciente v bolnišnicah, kjer je podhranjenih od 25 do 40 odstotkov pacientov. Foto:Bigstock

»Podhranjenost ubija in družbo veliko stane, v Evropi 170 milijard evrov letno,« je na današnjem 7. strokovnem srečanju Klinična prehrana v praksi v Ljubljani poudaril prof. Rocco Barazzoni, predsednik Evropskega združenja za klinično prehrano. Strokovnjaki opozarjajo, da so tudi debeli ljudje lahko hudo podhranjeni, prevladujeta energijska in beljakovinska podhranjenost.

Predsednica Slovenskega združenja za klinično prehrano asist. dr. Milena Blaž Kovač, sicer družinska zdravnica, ugotavlja, da vsaj polovica njenih pacientov potrebuje prehransko obravnavo – žal pa družinski zdravniki enostavno nimajo časa (mnogi pa tudi ne znanja) za to. Zato je nujno v slovenske zdravstvene domove, na vse bolnišnične oddelke in v negovalne ustanove pripeljati izobražene dietetike, ostale zdravstvene delavce pa ustrezno izobraziti na tem področju in tako zagotoviti strokovno, individualno in celotno prehransko obravnavo.

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, pionirka klinične prehrane v Sloveniji, je opozorila na dolžnost zdravstvenih delavcev pri poudarjanju pomena klinične prehrane in boju proti nestrokovnim prehranskim obravnavam, posebno raznim škodljivim dietam. »Naš odgovor pacientom mora temeljiti na znanju. Danes imamo namreč dobra znanstvena orodja o podhranjenosti in klinični prehrani. Predvsem pa si moramo upati povzdigniti glas, saj smo odgovorni, da opozorimo na nekaj, kar ubija tako bolnike kot tudi sistem in družbo,« je dejala.

Prof. Barazzoni je še opozoril, da podhranjenost v Evropi najbolj ogroža paciente v bolnišnicah, kjer je podhranjenih od 25 do 40 odstotkov pacientov. Nekoliko nižji delež podhranjenih (20-23 odstotkov) je v domovih za ostarele in ostalih negovalnih ustanovah. Najbolje so prehranjeni ljudje v domačem okolju, kjer je podhranjenih od 15 do 20 odstotkov. Ogroženost narašča s starostjo: v celotni populaciji podhranjenost ogroža 5 odstotkov ljudi, po 65. letu starosti pa se stopnja ogroženosti podvoji (10 odstotkov). Med oskrbovanci negovalnih ustanov, starejšimi od 75 let, je podhranjenih kar 20 odstotkov ljudi.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj