Debelost se najhitreje povečuje prav med najmlajšimi. Medtem, ko je bilo leta 2008 v starosti od 6 do 9 let pretežkih ali debelih četrtina evropskih otok, jih je bilo leta 2015 takih že tretjina.
Vztrajno se zmanjšuje tudi fizična aktivnost med otroci v starostni skupini od 11 do 15 let, kar nikakor ni zanemarljivo. Izkušnje namreč kažejo, da večina tistih, ki so fizično aktivni v zrelih letih, to navado pridobi v otroštvu.
Debelost uničujoča za zdravstveni proračun
OECD študija tudi kaže, da oseba z debelostjo zdravstveni sistem stane za 25 odstotkov več, kot oseba z normalno telesno težo. Za zdravljenje z debelostjo povezanih bolezni države članice EU namenijo v povprečju 7 odstotkov zdravstvenega proračuna, za preventivne programe pa gre 3 odstotke zdravstvenega denarja.
Nove pobude nujne, EU objavila razpis
Evropska komisija se je debelosti otrok lotila z novim orožjem: razpisom, katerega nagradni sklad je 300 tisoč evrov, namenjen pa je mestom, šolam in nevladnim organizacijam za primere dobrih praks. Zmagovalec v vsaki od kategorij (mesta, šole, nevladne organizacije) bo dobil sto tisoč evrov. Pogoje razpisa in spletno prijavnico najdete na spodnjih povezavah, prijave pa je potrebno oddati najkasneje 13. maja 2019.
Razpisni pogoji:https://ec.europa.eu/health/eu-health-policy/interest-groups/eu-health-award/2021-eu-health-award-criteria_en
Spletna prijava: https://ec.europa.eu/health/eu-health-policy/interest-groups/eu-health-award_en
Kako debeli so naši otroci?
Slovenski otroci so v povprečju sicer težji in manj fizično sposobni, kot so bili njihovi vrstniki pred nekaj desetletji, je pa stopnja otroške debelosti pri nas pod evropskim povprečjem. Slovenski trend je tudi drugačen od tistega, ki ga zazanava EU. Pri nas se – za razliko od stanja v EU, debelost med otroci zmanjšuje: po podatkih NIJZ je bilo 2013 v starosti od 6 do 9 let prekomerno težkih ali debelih 21 odstotkov dečkov in 22 odstotkov deklic. Leta 2007 so bili podatki precej manj ugodni: prekomerno težkih ali debelih je bilo 23,5 odstotkov dečkov in 23 odstotkov deklic.
Dolgoletni športno vzgojni programi, ki se pri nas začenjajo že v vrtcih in nadaljujejo v osnovno šolo (in na katere smo upravičeno lahko ponosni), torej dajejo rezultate. Težava pa je, ker vzgoja doma ne gre v smeri učenja veselja do gibanja, slovenski starši pa tudi večino skrbi za prehrano svojih otrok prepustijo vrtcem in šolam.
Otroci večino hrane otroci dobijo v šoli ali vrtcu
Jedilniki v večini osnovnih šol še vedno pokajo od nezdravih živil, se pa število šol, ki ponujajo zdravo in lokalno pridelano hrano, hitro povečuje. Njihova praksa dokazuje, da je z vztrajanjem in pripravljenostjo delati več, kot je minimalno potrebno, mogoče spremeniti okus otrok in jim privzgojiti ljubezen do žgancev, ajmohta, črnega kruha in sveže zelenjave. Tudi znotraj trenutno veljavne razpisne zakonodaje je mogoče naročati kakovostno, lokalno pridelano hrano. Se je pa potrebno zelo potruditi.
Najtrši oreh zdrave šolske prehrane starši
Šole, ki so svetel vzgled na tem področju (na primer OŠ Preddvor), sicer priznavajo, da so bili najtrši oreh pri vpeljavi zdrave hrane starši (in sploh ne otroci ali razpisni pogoji). Ko so jih prepričale, da je nutelo, hrenovke, salame, najcenejši bel kruh ter sladke pijače potrebno za vedno izbrisati iz šolskih jedilnikov, so to brez težav sprejeli tudi otroci. Glede na to, da je otrok v šolah vse manj (za 20 srednje velikih OŠ v zadnjih par desetletjih), kader pa ostaja enak, bomo v prihodnje zagotovo pričakali angažiranje v tej smeri.
In zakaj je prehrana v šolah in vrtcih tako zelo pomembna? Ker podatki NIJZ kažejo, da slovenski malčki v vrtcu pokrijejo kar 70 odstotkov svoje prehrane, osnovnošolci pa 50 odstotkov.
