Več sadja in zelenjave, boljše duševno zdravje otrok in najstnikov

Otroci in najstniki, ki jedo več sadja in zelenjave, se počutijo bolje, kaže nova študija, v kateri so raziskali povezavo med uživanjem sadja in zelenjave ter duševnim zdravjem

Uživanje več sadja in zelenjave povezano z boljšim duševnim zdravjem pri otrocih. Foto: Bigstock

Otroci so naše največje bogastvo, in skrb za njihovo dobrobit bi morala biti na vrhu seznama obveznosti katerekoli družbe. V praksi temu ni tako niti v okoljih, ki veljajo za razvita. Pritiskov na otroke je vse več, covid-19 pa situacijo še poslabšuje.

V Veliki Britaniji so preučili podatke o prehranskih navadah in duševnem zdravju za skoraj  skoraj 9.000 otrok v 50 šolah. Ugotovili so, da je to, kar otroci jedo za zajtrk in kosilo,  pomembno povezano z njihovim dobrim počutjem. Tisti, ki so zaužili pet ali več enot sadja in zelenjave na dan, so se na psiholoških testih odrezali najbolje.  Uživanje več sadja in zelenjave je bilo povezano z boljšim počutjem zlasti med srednješolci.

Težave se zavlečejo v odraslo dobo

Študijo so izvedli na UEA, vodila pa jo je prof. dr. Ailsa Welch iz tamkajšnje Medicinske fakultete. “Vemo, da je duševno počutje otrok in njastnikov zjemno pomembno. Če se ne počutijo dobro v tem obdobju svojega življenja, ima to lahko dolgoročne posledice. Še posebej zaradi izpostavljenosti pritiskom družbenih medijev in sodobne šolske kulture. Oboje je pogosto razlog za vse večjo razširjenost nizke samopodbe, nesamozavesti in duševnih težav, ki  se pogosto zavlečejo v odraslo dobo,” pravi Welch.

Izpuščanje zajtrka in slaba sestava obrokov

Raziskovalna skupina je preučila podatke za 7.570 srednješolcev in 1.253 osnovnošolcev, ki so sodelovali v nacionalni študiji o zdravju in dobrem počutju otrok in mladih v Norfolku. V njej so otroci in najstniki sami poročali o svojih prehranjevalnih navadah in sodelovali v standardiziranih testih testih duševnega počutja. V njih so med drugim merili optimizem, sproščenost in dobre medosebne odnose. Izkazalo se je, da so dobre prehranske navade neposredno povezane z dobrim duševnim zdravjem otrok in mladostnikov. Vendar jih večina otrok ni prakticirala. Welch pove, da je “le približno četrtina srednješolcev in 28 odstotkov osnovnošolcev zaužilo 5 enot sadja in zelenjave na dan. Skoraj 10 odstotkov jih sploh ni jedlo sadja ali zelenjave. Eden od petih srednješolcev in eden od desetih osnovnošolcev ni zajtrkoval in vsak deseti srednješolec ni jedel kosila.”

Tradicionalni zajtrk – da, energijske pijače – ne

Dokazali smo, da je uživanje več sadja in zelenjave povezano z boljšim duševnim zdravjem pri otrocih. Navedeno še posebej velja za srednješolce, izpostavljajo avtorji. Z dobrim počutjem je pomembno povezano tudi redno uživanje zajtrka. “Otroci, ki so jedli tradicionalni zajtrk, so dosegli boljše rezultate kot tisti, ki so dan začeli z malico v šoli,” pravijo avtorji. Izpostavljajo še en pomemben dejavnik: energijske pijače. Srednješolci, ki so za zajtrk uživali energijske pijače, so na testih počutja dosegli še posebej nizke rezultate – celo nižje kot tisti, ki sploh niso zajtrkovali.

Prehrana v slovenskih šolah

Zgoraj navedeno v veliki meri velja tudi za otroke in najstnike pri nas. Za razliko od mnogih drugih držav je pri nas prehrana organizirana v šolah in vrtcih, navade nositi obroke v šolo/vrtec pri nas ne prakticiramo.

Doc. Dr. Matej Gregorič (NIJZ) z ekipo je 2010 izvedel raziskavo o stanju šolske prehrane pri nas. Ugotovitve so bile objavljene 2011.  Pregledali so podatke za 95 naključno izbranih šol in ugotovili naslednje. Največ učencev (97,5%) uživa dopoldansko malico, medtem ko jih najmanj (3,5%) uživa zajtrk. Kosilo uživa v povprečju 53% vseh učencev. Šole organizirajo večinoma vse priporočene obroke in so v zelo majhnem deležu odvisne (2,6 %) od zunanjih ponudnikov. Polovica šol vsak dan ponuja polnovredno sestavljene obroke iz vseh glavnih skupin živil. Le slaba polovica šol  vsakodnevno vključuje v malico tudi sadje in/ali zelenjavo. Prav tolikšen delež jih v malico vsaj 2-krat na teden vključuje polnozrnate izdelke in kaše, medtem ko ribe in ribje izdelke vsaj 1-krat na teden vključuje le petina šol. Najmanj 1-krat na teden vključuje v malico odsvetovane homogenizirane mesne izdelke kar 28 % šol, sladke pijače pa kar 38,3% šol. Rezultati indikatorsekga ocenjevanja prejetih jedilnikov kažejo, da jih je kar 44,2% doseglo povprečno oceno, 6,3% pa celo podpovprečno oceno, kar pomeni precejšnjo neskladnost s priporočili glede pogostosti vključitve priporočenih in odsvetovanih živil/jedi v obroke. (Gregorič et al, 2011)

Viri:

Hayhoe R, Rechel B, Clark AB, et al. Cross-sectional associations of schoolchildren’s fruit and vegetable consumption, and meal choices, with their mental well-being: a cross-sectional study. BMJ Nutrition, Prevention & Health. 2021

Gregorič M et al. Vrednotenje osnovnošilske prehrane glede ponudbe, načina planiranja in organiziranosti v letu 2010. Ljubljana. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. 2011

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj