Kako možganska kap ali srčni infarkt spremenita ožilje  

Možganska kap in srčni infarkt, ki vsako leto doletita več kot 30 tisoč Slovencev, imata dolgoročne posledice. Ne samo zaradi dolgotrajnega in pogosto težkega okrevanja, pač pa tudi zato, ker spremenita tisto, kar naše celice za svoje delovanje nujno potrebujejo: oskrbo s hrano in kisikom.

Struktura ožilja (vaskularnega sistema) je dinamična in se prilagaja zunanjim dejavnikom. Foto: Bigstock

Zanjo skrbi ožilje (vsakularni sistem), katerega delovanje – kot je pokazala nova raziskava Inštituta Max Plant, možganska kap ali srčni infarkt zelo spremeni. Ali si torej žile zapomnijo obe stanji in kako na njihovo delovanje vpliva odstranitev krvnega strdka?

Struktura ožilja (vaskularnega sistema) je dinamična in se prilagaja zunanjim dejavnikom. Redko redko uporabljene povezave (podobno, kot malo uporabljane ceste) vse bolj slabijo, dokler na koncu ne izginejo, pravijo raziskovalci.

Vzrok za srčni infarkt ali možgansko kap

Žilni sistem (ožilje) telesu zagotavlja stalen pretok hranil, hormonov in drugih snovi. Je učinkovit transportni sistem, ki se prilagaja okoliščinam in se skozi čas spreminja, pravijo avtorji študije, pred nekaj dnevni objavljene v Physical Review Letters. Ugotovili so, da je ožilje samoučljiv sistem: redko uporabljene povezave vse bolj slabijo, dokler na koncu ne izginejo. Proces lahko primerjamo z izgradnjo cest: tja, kjer živi le nekaj ljudi ali celo sploh nič, se nove ne gradijo, stare pa se ne obnavljajo  – in sčasoma propadejo. Dostava za življenje ključnih dobrin postane onemogočena. Podobno se dogaja tudi z našim ožiljem, pravijo avtorji.

Stanji, ki dostavo hrane in kisika celicam skoraj v hipu onemogočita, sta možganska kap in srčni infarkt (akutni miokardi infarkt). Za obe je kriv krvni strdek, ki zamaši eno od arterij in blokira pretok krvi. Posledice so hude: skoraj v trenutku odmre na milijone celic.

Kaj se z ožiljem dogaja po infarktu ali kapi

Raziskovalce je zanimalo, kaj se z žilami dogaja po možganski kapi ali srčnem infarktu in ali se ožilje (vaskularni sistem) lahko prilagaja ter spreminja skozi čas. Pripravili so računalniško simulacijo ter ugotovili, da temu je tako. Ključni dejavnik za to, da se bodo žile obnovile in na novo vzpostavile prekinjene povezave, je moč lokalnega toka – torej: koliko krvi se pretoči po posamezni žili. Ugotovili so tudi, da povezave z nizkim pretokom krvi vse bolj propadajo in se na koncu trajno prekinejo. Ker je količina biološkega materiala za izgradnjo žilnega sistema omejena in jo je treba uporabiti na učinkovit način, ta mehanizem ponuja učinkovit sistem za racionalizacijo, so prepričani avtorji.  

Pretok krvi se trajno spremeni

Ko je povezava zaradi nizkega pretoka krvi zelo šibka, jo je tudi zelo težko obnoviti. Primer za to je zamašitev žile, ki povzroči možgansko kap. »Med možgansko kapjo nekatere žile v možganih  zelo oslabijo zaradi blokade krvnega pretoka. Ugotovili smo, da so v takem primeru prilagoditve v omrežju trajne in se ohranijo tudi potem, ko je ovira (stredk) odstranjena. Lahko rečemo, da »omrežje« raje preusmeri tok krvi skozi obstoječe močnejše povezave, namesto da ponovno razvije šibkejše povezave,« zaključujejo raziskovalci. .

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj