Bolniška odsotnost zaradi nege družinskega člana

Avtor: mag. Nataša Cankar, odvetnica

Vsaka zdravstveno zavarovana oseba (zavarovanec) ima v zakonsko določenih primerih pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana. To pravico ureja 30. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 72/06 in spremembe; ZZVZZ). Kako dolgo lahko traja takšna odsotnost?

bolniska_skb-otrok

Zavarovanec je upravičen do plačane bolniške odsotnosti zaradi nege družinskega člana:

–       največ 7 dni, če gre za nego ožjega družinskega člana; ZZVZZ med ožje družinske člane šteje otroke (do 18. leta starosti) in zakonca oziroma osebo, s katero zavarovanec živi v zunajzakonski ali partnerski skupnosti;

–       največ 15 dni, če gre za nego otroka, mlajšega od sedem let, oziroma zmerno, težje ali težko prizadetega otroka. 

Ali je mogoče to odsotnost podaljšati?

Ta pravica se izjemoma lahko tudi podaljša, če to zahteva zdravstveno stanje družinskega člana, in sicer na:

–       največ 14 dni, če gre za nego ožjega družinskega člana;

–       največ 30 dni, če gre za nego otroka, mlajšega od sedem let, oziroma zmerno, težje ali težko prizadetega otroka. 

Navedena pravila, ki veljajo za nego otrok enega od staršev, veljajo tudi za rejnike oziroma skrbnike ter v primerih, ko zakonec ali zunajzakonski partner skrbi za otroka svojega partnerja (če navedene osebe dejansko skrbijo za bolnega otroka). 

V izjemnih primerih in če to zahteva zdravstveno stanje bolnega otroka, se lahko pravica do plačane odsotnosti zaradi nege družinskega člana podaljša na šest mesecev. Takšno podaljšanje je mogoče le zaradi nege bolnega otroka, ne pa tudi zaradi nege drugih družinskih članov. 

Na prvi pogled so zgoraj zapisana pravila dovolj jasna. Kljub temu pa so v praksi z njimi pogosto težave. 

Najpogostejši težavi, ki se pojavljata, sta naslednji: 

1. Plačana bolniška odsotnost z dela zaradi nege družinskega člana je predvidena le za ožje družinske člane in (v primeru odraslih ali starejših otrok) le za sorazmerno lahke, kratkotrajne bolezni. Zaradi staranja prebivalstva Slovenije je v družbi vedno več starejših oseb, za katere običajno skrbijo njihovi otroci in drugi bližnji sorodniki. Starejše osebe zaradi na splošno slabšega zdravstvenega stanja pogosteje zbolevajo, njihovi najbližji, ki naj bi jim v takšnih primerih pomagali, pa po zdaj veljavnem zakonu za njihovo nego ne morejo dobiti plačane bolniške odsotnosti. Starši namreč po navedenem zakonu spadajo med širše družinske člane. Pod določenimi pogoji seveda za njihovo nego lahko vzamejo redni ali izredni neplačan dopust. To pa je povezano z drugimi težavami in s finančno izgubo. Morebitna druga pomoč, ki bi jo lahko bolniku zagotovili, pa je povezana s stroški, ki jih večina težko zmore. Glede na previdene prihodnje trende staranja prebivalstva Slovenije bo to težavo treba rešiti, ker se bo z leti samo še slabšala. Upamo, da bo nekaj rešitev ponudil novi zakon o dolgotrajni zdravstveni oskrbi. 

2. Zgoraj navedena pravila se pogosto ne izvajajo skladno s svojim namenom. Osebe, ki večkrat zaprosijo za plačano bolniško odsotnost zaradi nege družinskega člana, imajo neredko težave na delovnem mestu in lahko tvegajo tudi neupravičeno izgubo zaposlitve. V tem primeru gre za nedovoljeno diskriminacijo, ki je v delovnem pravu nedopustna, a se v praksi žal precej pogosto pojavlja. Starši majhnih otrok, še posebej ženske, redno poročajo o tovrstnih težavah (pri iskanju nove zaposlitve ali pa o očitkih nadrejenih, da so prepogosto bolniško odsotni). Takšne težave je mogoče rešiti na dva načina: z doslednim izvajanjem inšpekcijskega nadzora in izobraževanjem delodajalcev o pomenu, ki ga imajo te pravice za delavca, a za redni, sistematični inšpekcijski nadzor je trenutno premalo delovnih inšpektorjev. Izobraževanje delodajalcev o pomenu do družine prijaznega delovnega okolja pa je žal tudi v veliki meri prepuščeno delodajalcem samim.

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj