Avtor: Mojca Koprivnikar
Zamašeni nosovi, vneta grla, kašelj, povišana temperatura … Prihajajo meseci, ko svoj pohod začnejo različni virusi in tudi bakterije. Ti se zelo radi lotijo prav otrok. Kako jih preventivno zaščitimo pred njimi, kakšni so ukrepi za zviševanje imunske odpornosti?
Vprašanja, ki si jih v tem času pogostokrat postavljajo starši otrok.
»Ukrepi za krepitev otrokove odpornosti (in tudi odpornosti vsakega izmed nas) so povsem preprosti in dostopni prav vsakemu, a jih danes zaradi hitrega tempa življenja včasih težko dosledno upoštevamo. Vsekakor pa so za otroka, ki še raste in se razvija, zelo pomembni pravilna in uravnotežena prehrana, zadostna količina počitka in ustaljen spalni red. Za zdrav razvoj potrebuje tudi veliko gibanja, še najbolje v naravi. Nanj pa lahko pozitivno vpliva tudi redna rekreativno-športna dejavnost. K preventivi torej sodi vse to, a se tega morda sploh ne zavedamo. Seveda pa so pomemben medicinski preventivni ukrep za izboljšanje zdravja tudi cepljenja. Starši imajo vedno na voljo tudi določene dodatne preparate (dopolnila). Seveda pa je še vseeno treba paziti na uravnoteženo prehrano,« pravi Igor Dovnik, dr. med., specialist pediatrije, s Pediatrije Borštnikova. Dobro je tudi vedeti, da so otroci običajno občutljivejši ob prebolevanju akutnih nalezljivih bolezni in po njih. Prav tako lahko na njihovo odpornost vplivajo utrujenost, slaba prehrana in stresni dogodki v življenju.
Imunska odpornost pri dojenčkih in novorojenčkih
Imunski sistem se začne odzivati, takoj ko se otrok rodi. Ko se prek kože in sluznic novorojenček dotakne porodnega kanala, prvič vdihne, popije prvo mamino mleko, se imunski sistem, ki je precej nezrel, sreča z alergeni ali antigeni iz okolja. To okolje mora ustrezno obdelati, in sicer tako, da sprejema dejavnike iz okolja, ki mu ne škodujejo (mamino mleko) in se ubrani drugih, ki bi mu utegnili škodovati (virusi, bakterije …). Seveda pa je novorojenčku in dojenčku nekaj mesecev v pomoč pri obrambi imunski sistem – protitelesa, ki jih je prek posteljice prejel iz mamine krvi. Pozneje, ko dojenček raste, imunski sistem začenja postopoma delovati na »odrasel način«. Pomembna lastnost imunskega sistema je tudi, da ta s časom zori oz. z vsako boleznijo, ki jo preboli, pridobiva »znanje«, kako se odzivati na virus ali drug vzrok težav.
Vstop v vrtec in spoznavanje z virusi
Pediater Dovnik pravi, da je običajno daleč največja težava predšolsko obdobje oz. obdobje obiskovanja vrtca, saj se tam sreča veliko otrok. Ti si med seboj izmenjujejo viruse (»smrklje«), in ko se imunski sistem sreča z novim povzročiteljem bolezni – virusom, otrok zboli. Imunski sistem dobi nalogo, da povzročitelja »obdela«, in tako bolezen mine. »To pa seveda ne pomeni, da je odpornost padla. Nasprotno – z vsako prebolelo boleznijo je odpornost večja, saj si imunski sistem marsikaj zapomni. Številne bolezni tako prebolimo le enkrat. V obdobju šole pa so otroci običajno veliko bolj zdravi kot v vrtcu, vendar pa so pri njih velikokrat vprašljivi pravilna prehrana, zadosten počitek, dovolj gibanja in razne stresne situacije. Vse to pa mora biti izpolnjeno za kakovostno preventivo.«
Prehranska dopolnila in matični mleček
Sogovornik razloži, da je pri prehranskih dopolnilih dobro biti previden, da z njimi ne moremo nadomestiti vsega tistega, kar v svojem hitenju moderni človek zamuja. A so velikokrat lahko koristni, ker do neke mere nadomestijo tisto, kar bi s pravim pristopom prejeli sami od sebe. »Sam priporočam multivitaminske pripravke z dodatkom mikroelementov le pri otrocih, ki so pri prehrani zelo izbirčni in slabo jedo. Pri njih je namreč mogoče, da jim katera izmed pomembnih sestavin v prehrani manjka, vendar naj bo uživanje omejeno na določen čas, dokler starši ne zaznajo morebitne spremembe.« Pri izbiri dopolnil je tako dobra izbira tudi matični mleček, ki pa mora biti ustrezen – pravi matični mleček in ne kateri izmed njegovih ‘približkov’, »vendar je ponovno treba vedeti, da tudi ta ne nadomesti vseh drugih ukrepov, ki so za imunski sistem pomembni,« sklene sogovornik Igor Dovnik.
|
Kaj pa šoloobvezni otroci? Posebna pozornost velja za šoloobvezne otroke, ki so zaradi šolskih obveznosti ter zunajšolskih dejavnosti bolj obremenjeni in deležni stresa, velikokrat imajo tudi neurejeno prehrano in moten spalni red. Vse to so seveda dejavniki, ki povečujejo možnost, da bo otrok hitreje zbolel. Zato je pomembno, da starši poskrbijo, da v šolarjevi prehrani ne manjka pomembnih sestavin in da so dosledni tudi pri drugih preventivnih ukrepih. Na uglednem spletnem portalu parents.com zdravniki specialisti svetujejo, kako pred virusi zaščititi svojega šoloobveznega otroka v tem času: 1. Pomembnost uravnotežene prehrane je neprecenljiva. Pediater in avtor knjige Povezovalno starševstvo dr. William Sears svetuje, da naj bo poudarek na uživanju več sadja in zelenjave, še posebno tiste, ki vsebuje veliko vitamina C in drugih pomembnih sestavin, kot so: karotenoidi, fitonutrienti (korenje, pomaranče, stročji fižol itn). Zelenjava in sadje naj bosta na krožniku vsaj petkrat dnevno. 2. Zelo pomembna je skrb za higieno in redno umivanje rok, kar še posebej velja pred vsakim obrokom hrane in po njem. Umivanju in razkuževanju rok moramo dati še posebno pozornost, ko gre otrok s stranišča, če se zunaj igra, boža živali, si čisti zamašen nos in ko se vrne iz šole. Tovrstna higiena mora postati rutina in le starši so tisti, ki za to lahko poskrbijo. Velikokrat pozabimo tudi na zobno krtačko, na kateri se nabira veliko bakterij. Ob bolezni (virusi, bakterije) je zato vsekakor priporočljiva tudi menjava zobne ščetke. 3. Študije kažejo, da smo zaradi pomanjkanja spanja dovzetnejši za različne bolezni in okužbe. »Enako velja tudi za otroke,« pravi pediatrinja dr. Kathi Kemper s Pediatrične klinike v Bostonu. Šoloobvezni otroci so zelo aktivni, še vedno rastejo in se razvijajo, zato je izjemnega pomena, da ima otrok vsak dan zadostno količino spanja, to je vsaj 10–11 ur. 4. Redna vadba in še enkrat redna vadba. Otroku bo v večje veselje, če boste aktivnosti, kot so npr. kolesarjenje, hoja, košarka, tenis itn., izvajali skupaj z njim. Starši naj ne pozabijo, da so otroku zgled. 5. Če je kdo v družini kadilec, je otrok t. i. »pasivni« kadilec. Strokovnjaki razlagajo, da je otrokov organizem zaradi razvoja dovzetnejši za škodljive učinke cigaretnega dima. Ta pa povečuje tveganje za različna obolenja (bronhitis, astma, vnetje ušes itn.). |
Foto: Bigstock
