Koža pozimi: Izsuševanje in vnetni procesi

Čeprav letošnja zima ni najbolj mrzla, koži ne prizanaša. Slednja je zaradi zmanjšanega izločanja maščobe v hladnejših mesecih leta praviloma bolj suha. Stanju se lahko izognemo s pravilno nego. Ta je še posebej pomembna za otroke, starostnike in atopike – ljudi s pretiranim vnetnim odzivom.

V hladnejših mesecih je koža zaradi večjega izgubljanja vode skozi povrhnjico bolj suha. Foto: Bigstock

Za hidracijo kože je najbolj zaslužna epidermalna lipidna bariera (maščobna pregrada), ki jo izločajo keratinocidi oziroma celice povrhnjice. Ta se nahaja tik pod roženo plastjo kože. Stanjšana maščobna pregrada pomeni posledično večje izgubljanje vode in bolj suho kožo.

Pitje tekočine ne pomaga

V hladnejših mesecih je koža zaradi večjega izgubljanja vode skozi povrhnjico bolj suha. Nizke temperature, nižji parni tlak vode, bolj suh zrak in ogrevanje prostorov, ki zrak dodatno izsuši, povzročijo večje izgubljanje vode skozi kožo.

Stanjšana maščobna pregrada pomeni večje izsuševanje

Če je koža zdrava in je sposobna zadrževati vodo, te izguba ni toliko izrazita. Nasprotno pa je pri ljudeh s stanjšano ali spremenjeno maščobno pregrado, posebno pri otrocih, starejših in bolnikih, izsuševanje kože pospešeno. Z nadomeščanjem vode v telesu (več pitja) ne moremo pomembno izboljšati hidracije kože, saj vodo v telesu natančno regulirajo drugi mehanizmi.

Dermatitis pogostejši v hladnejših mesecih

Znaki izsuševanja kože so suha, groba, hrapava in srbeča koža, ki kasneje postane pordela in se močneje lušči. Sčasoma se koža lahko zato tudi vname, kar imenujemo izsušitveni ali zimski dermatitis. Sprva poteka tako blago, da sprememb niti ne zaznamo. Kasneje se pojavi zadebelitev povrhnjice, v kateri se pojavijo razpoke. Slednje postanejo vstopna točka za bakterije in glivice. Posledica je vnetje, ki ga zdravijo z zdravili. Ob tem je potrebna tudi ustrezna nega.

Mraz in staranje kože

V hladnejših mesecih je izsušitev kože pri odraslih najbolj pogosta na hrbtiščih rok, pri otrocih pa tudi na ličkih ter na rokah. Pomagajo oljne kopeli in pravilo treh minut pri tuširanju. Večina ljudi meni, da mraz pospešuje staranje kože, kar pa ne drži. Sonce je največji sovražnik kože in je vzrok za večino poškodb kože, vključno z izgubo elastičnosti in pigmentacije.

Ne obrišimo se do suhega

Ljudje, ki imajo suho kožo, naj se po tuširanju ali kopeli ne obrišejo do suhega, ampak naj kožo nežno popivnajo in tako namažejo z ustreznim preparatom. Mnogi po tuširanju uporabljajo mleko za kožo, ki pa je običajno premalo mastno. Boljša izbira je mastna krema, pri kateri velja preveriti sestavo maščob. Na trgu so vedno boljši preparati za nego suhe kože, ki s pronicanjem v kožo slednjo tudi hidrirajo.

Sonce pozimi in koža

Mraz ne vpliva na staranje kože. Sonce je največji sovražnik kože in je zaslužen za kar 98 odstotkov vseh zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na poškodbe kože (na primer izguba strukture in elastičnosti). Koža, ki je izpostavljena soncu, se hitreje stara. Raziskava, v kateri so stanje kože merili pri poklicnih voznikih, je pokazala, da je bila koža na predelu, ki je bil bolj izpostavljen soncu (skozi okno – steklo ne ustavi UV A žarkov), za tretjino bolj postarana.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj