Novi virus se hitro širi, panika narašča – kaj moramo vedeti?

Medtem, ko se novi koronavirus, ki povzroča netipično pljučnico hitro širi, narašča tudi število umrlih. Čeprav se je še pred nekaj dnevi zdelo, da bo smrtnost bolj podobna tisti pri gripi kot tisti SARS-u, nove dejstva kažejo, da temu ni čisto tako.

Koronavirusi so družina virusov, ki povzročajo vse od navadnega prehlada do SARS-a. Foto: Bigstock

Kaj je torej dobro vedeti o “skrivnostnem” novem virusu, ki se ne samo hitro širi, pač pa tudi jemlje nova življenja? Nas mora skrbeti ali se tisti z dobro delujočim imunskim sistemom pravzaprav nimamo česa bati?

Zgodba izpred 20 let, smrtnost visoka

Pred skoraj dvema desetletjema je koronavirus povzročil netipično pljučnico (in tudi še nekaj ostalih zapletov, med njima trombocitopenijo in levkocitopenijo), ki so jo pimenovali SARS. Skoraj je izbruhnila pandemija. SARS je imel za razliko od sezonske gripe, pri kateri je umrljivost okrog 1%, desetkrat večjo umrljivost (9,6%). Pri starejših od 65 let je umrla več kot polovica okuženih. Potem je virus izginil in svet si je oddahnil. Do začetka letošnjega leta, ko se je vrnil.

Virus že v ZDA in verjetno v Evropi

V vsega nekaj tednih (prvi primer so potrdili v začetku decembra lanskega leta) se je novi virus iz 11 milijonskega kitajskega mesta Wuhan razširil na samo po Aziji, pač pa tudi v ZDA (o prvem primeru so poročali v ponedeljek). Znanstveniki so že razvozlali njegov genom, ki je brezplačno na voljo v GenBank.

Zdi se, da je novi virus mutirana oblika tistega, ki povzroča SARS in ki se po po zraku ali z osebnim stikom prenaša med ljudmi. Pri SARS-u antivirusna zdravila ne pomagajo, prav tako ne antibiotiki (s katerimi sicer zdravijo pljučnico). Smrtnost je visoka, zdravila ni – antivirusna zdravila ne pomagajo.

Zaskrbljenost na mestu, panika ne

Javnost bi morala biti pozorna, panika pa nikakor ni potrebna, pravijo strokovnjaki za javno zdravje. Novi virus je po uradnih podatkih povzročil smrt 17 ljudi od 500 okuženih (torej trikrat več, kot virus sezonske gripe in dvakrat manj, kot povzročitelj SARS-a). Vendar stroka opozarja, da so prave številke verjetno nekajkrat višje – tako zbolelih kot verjetno umrlih. Kitajske oblasti so zaradi strahu pred širjenjem napovedali, da bodo od 23. januarja začasno ustavile javni prevoz iz Wuhana – 11 milijonskega mesta, kjer se je izbruh začel.

Kaj povzroča največjo skrb

“Menim, da nas stanje vsekakor mora malce skrbeti, vendar nič več kot to,” pravi dr. Jim Le Duc iz Laboratorija Galveston na Univerzi Teksas, in izpostavlja glavni vzrok za zaskrbljenost: “Ne relativno visoka smrtnost in hitro prenašanje med ljudmi – dejstvo, ki je najbolj zaskrbljujoče, je, da je virus nov. Kar pomeni, da so težave pri izgradnji imunosti. Imunski sistem se pri odzivu nanj ne more »opreti« na nič, kar pozna od prej.”

Neugoden tudi trenutek izbruha

Novi virus se je pojavil v času, ko v okolju krožijo številni virusi, ki povzročajo bolezni dihal in tik pred kitajskih lunarnim novim letom, ko bo na praznovanje potovalo veliko ljudi – kar bi lahko pospešilo širjenje. Ameriška in evropska letališča so že uvedla posebne ukrepe za ljudi, ki pripotujejo iz Azije, še posebej iz Kitajske.

Neznank še vedno veliko

Čeprav so znanstveniki že razvozlali genom novega virusa, je z njim še vedno povezanih precej neznank. Od kod izhaja, kako se je prenesel na ljudi (ponavadi se take vrste virusov pojavljajo pri drugih sesalcih), kako kužni so ljudje, ki so okuženi, a ne kažejo znakov bolezni, kako slednjo sploh zdraviti, najpogostejše od njih izpostavlja W. Ian Lipkin, profesor epidemiologije na Medicinski fakulteti Univerze Columbia (New York).

Kaj je znanega do sedaj?

Znano je, da novi virus spada v družino koronavirusov. Slednji povzročajo vse od navadnega prehlada do hudega (pogosto usodnega) akutnega respiratornega sindroma (znanega kot netipična pljučnica) – SARS-a.

Do sedaj zbrani podatki kažejo, da novi virus povzroči netipično pljučnico predvsem pri starejših od 40 let (resno zboli 72 odstotkov okuženih), dve tretjini je moških. Ljudje, ki imajo pridružene kronične bolezni, so za hud potek okužbe bistveno bolj ogroženi. Slednja ni šala – pri SARS-u je umrlo 6 odstotkov starih do 25 do 44 let in 15 odstotkov starih od 45 do 54 let. Pri starejših od 65 let je umrla več kot polovica okuženih.

Znaki okužbe s koronavirusom

Koronoavirusi običajno povzročijo blago do zmerno bolezen dihal, podobno kot navadni prehlad, ki običajno traja le nekaj dni.

Simptomi vključujejo:

  • zamašen nos in izcedek z njega
  • glavobol
  • kašelj
  • vneto grlo
  • povišana telesna temperatura
  • splošno slabo počutje

V hujših primerih bolezen prizadene spodnja dihala in povzroči pljučnico ali bronhitis. Ti primeri so pogostejši pri ljudeh z boleznimi srca in ožilja, pri pljučnih bolnikih in pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Na splošno bolj ogroženi so tudi otroci (posebej najmlajši) in starostniki.

Ali obstaja zdravljenje?

Zdravila za novi virus ni, čeprav si strokovnjaki prizadevajo zanj. Protivirusna zdravila, ki so trenutno na razpolago, so popolnoma neučinkovita. Bolniki večinoma prejemajo podporno zdravljenje.

Če so bolniki doma – torej okužba poteka blago, je to vnos tekočin, počitek, zdravila za zniževanje vročine (acetaminofen). V bolnišnici lahko oskrba vključuje številne druge ukrepe, na primer dihalno podporo, pravi dr. Michael Mina, epidemiolog iz Harvard School of Public Health.

Okužba se širi

Čeprav uradni podatki poročajo kot o manj kot tisoč okuženih, je slednjih verjetno nekaj desetkrat več. Virus se je tudi zelo hitro (v nekaj tednih) najprej razširil po Aziji, od tam pav ZDA in verjetno tudi že v Evropo.

Dobra novica je, da številni okuženi (pravzaprav večina od njih) ne razvijejo nobenih hujših znakov bolezni – razen prehladu ali gripi podobne bolezni. Slaba plat tega je, da virus nezavedno prenašajo naprej.

Spregledano dejstvo o virusih

Pomembno in v javnem poročanju spregledano dejstvo je, da usodnost virusov upada z njihovo sposobnostjo prenašanja v populaciji. Kar ni presenetljivo, pravijo znanstveniki. Virusi so namreč celični paraziti – kar pomeni, da za svoje razmnoževanje potrebujejo žive celice. Če osebek, ki ga okužijo, umre, s tem umrejo tudi sami. Njihov cilj je – dolgoročno sobivanje. Za ljudi usodni so (najpogosteje) mladi in/ali novi virusi, ki se na gostitelja še niso imeli časa prilagoditi. “Drama”, ki jo sprožijo v gostitelju, je usodna za oba.

Diagnostika vzpostavljena in s tem temelji za obvladovanje

“Hitrost, ki jo opažamo pri širitvi okužbe v druge države kaže na to, da je dejansko število ljudi v Wuhanu, ki so sposobni prenašati virus, v tem trenutku verjetno na tisoče,” pravi Mina.

Izpostavlja, da je za novi virus že na razpolago testiranje, kar »daje upanje, da ga bomo lahko nadzorovali. Čeprav je z njim še vedno povezanih precej neznank, je bil tokrat odziv strokovnih inštitucij hitrejši kot na katerokoli epidemijo doslej. Diagnostiko smo uspeli uvesti izjemno hitro.«

Izvor virusa še vedno neznan

Čeprav je virus uradno izbruhnil na ribji tržnici v Wuhanu, je malo verjetnosti, da so ribe njegov izvor. Strokovnjaki so prepričani, da je virus na ljudi preskočil iz drugih živali, ki so jih verjetno prodajali na tržnici. »Za MERS – podobna bolezen kot SARS (prisotna na Bližnjem vzhodu), so bile vi izvorni vir okužbe kamele. Pri SARS-u velja, da naj bi se povzročitelj na človeka razširil iz cibetovk,« pravi Lipkin. Poudarja, tudi ni znano, kdaj naj bi novi virus preskočil na ljudi. Nekateri dokazi namreč kažejo, da naj bi se to lahko zgodilo že septembra lani.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj