Dve leti že živimo na način, ki bi se nam, če bi nam ga nekdo predstavil pred tremi leti, zdel neverjeten in nepredstavljiv. Pa vendar je postal realnost. Krivec zanj je koronavirus SARS-CoV-2. Čeprav okoli 80 odstotkom populacije ne povzroča nobenih težav, nekatere spravi ne samo v bolnišnico, pač pa tudi v stanje, ko se borijo za svoje življenje.
Biološko aktivne snovi celicam signalizirajo delovanje
V našem črevesju živi nekaj deset tisoč vrst mikroorganizmov, vključno z virusi. Tvorijo skoraj dvokilogramsko maso, ki pomembno vpliva na vse, kar se dogaja v našem telesu. Presnavljajo ostanke hrane in pri tem izločajo biološko pomembne molekule, ki vplivajo na imunski odziv, določajo – kot signalne molekule – obnašanje oddaljenih celic in tkiv, regulirajo kognitivne funkcije itd. Gre za dinamično združbo, ki se neprestano prilagaja izzivom okolja. V naboru njihovih novih »nalog«, kar je še kako presenetilo znanstvenike, je tudi vpliv na potek covida-19.
Vpliv na homeostazo pljuč preko osi črevesje–pljuča
Črevesne bakterije lahko vplivajo na homeostazo pljuč preko osi črevesje–pljuča, je pokazala dvojno slepa randomizirana študija, pred kratkim objavljena v strokovni reviji Gut Microbes. Vanjo so zajeli 300 odraslih bolnikov s covidom-19 v starosti od 18 do 69 let (povprečna starost je bila 37 let). Delež žensk je bil 53,7 odstotka. 42 odstotkov udeležencev je imelo znane presnovne dejavnike tveganja za hujši potek bolezni. Razporedili so jih v dve skupini: ena je 30 dni prejemala kombinacijo probiotikov (sevi Lactiplantibacillus plantarum KABP022, KABP023 in KAPB033 in sev Pediococcus acidilacti KABP021), druga pa placebo. V obeh skupinah so spremljali naslednje parametre: 1. število bolnikov s popolno simptomatsko in virusno remisijo; 2. delež bolnikov z zmernim ali hudim potekom covida-19, ki so potrebovali hospitalizacijo; 3. število umrlih bolnikov; 4. število dni na intenzivni negi v bolnišnici.
Zmanjšanje virusne obremenitve
Popolno remisijo je doseglo 53,1 odstotka bolnikov v skupini, ki je prejemala probiotike, medtem ko je bilo v skupini s placebom takih 28,1 odstotka. Hospitalizacije ni potreboval noben bolnik, prav tako nihče ni umrl. Probiotiki so v primerjavi s placebom zmanjšali nazofaringealno virusno obremenitev, pljučne infiltrate in trajanje prebavnih in neprebavnih simptomov. V fekalni mikrobioti med probiotikom in placebom niso odkrili pomembnih sestavnih sprememb, vendar je dodajanje probiotikov znatno povečalo specifična protitelesa IgM in IgG. Slednja igrajo pomembno vlogo pri respiratornih okužbah, vključno s koronavirusom SARS-CoV-2. Avtorji so zaključili, da so probiotiki delovali predvsem preko interakcije z imunskim sistemom in ne s spreminjanjem sestave črevesne mikrobiote.
Vir: Gutiérrez-Castrellón P, Gandara-Martí T, Abreu Y Abreu AT, Nieto-Rufino CD, López-Orduña E, Jiménez-Escobar I, Jiménez-Gutiérrez C, López-Velazquez G, Espadaler-Mazo J. Probiotic improves symptomatic and viral clearance in Covid19 outpatients: a randomized, quadruple-blinded, placebo-controlled trial. Gut Microbes. 2022 Jan-Dec;14(1):2018899. doi: 10.1080/19490976.2021.2018899. PMID: 35014600; PMCID: PMC8757475.
