Za krepitev otrokovega imunskega sistema  (2. del)

Ponudba prehranskih dopolnil za krepitev imunskega sistema otrok je izjemno pestra, zato smo pripravili znanstveno zasnovan izbor vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki imajo pomembno vlogo v boju proti virusnim okužbam dihal, torej krepijo imunski sistem otrok.

Foto: BigStock

Virusne okužbe dihal so danes najpogostejša otroška bolezen. Čeprav povečini potekajo brez zapletov, staršem predstavljajo težavo predvsem zaradi odsotnosti iz službe zaradi nege bolnega otroka. Prejšnjič smo se osredotočili na pomembnost vitaminov, mineralov in omega maščobnih kislin za zdravje otroka, tokrat pa nadaljujemo z ostalimi pomembnimi hranili.

Probiotiki

Jogurti vsebujejo koristne bakterijske kulture, vključno s sevi Lactobacillus in Bifidobacterium. Foto: Kinoks

Prebavni sistem je mikrobiološko najbolj aktiven predel v našem telesu in ima ključno vlogo pri imunskemu odzivu sluznice. Dokazano je, da probiotiki vplivajo na imunost na več različnih ravneh: na izražanje genov, sintezo beljakovin, signalne poti in črevesne epitelijske celice.

Poleg tega, da imajo probiotiki vpliv na sistemsko imunost, učinkujejo tudi lokalno – na imunost v črevesju: med drugim sodelujejo pri nastajanju mlečne kisline, ki z znižanjem pH zavira rast bakterij, občutljivih na kisel medij, ter tekmujejo s patogenimi bakterijami za pritrdilna mesta na epiteliju, s čimer preprečujejo njihovo kolonizacij.

Najštevilnejše raziskave na dojenčkih in malčkih (do treh let) so izvedene na Limosilactobacillus reuteri Protectis (DSM 17938). Konkreten izdelek (BioGaia Protectis), ki vsebuje omenjen probiotik, so testirali v številnih kliničnih raziskavah, natančneje pri 17.969 posameznikih, med katerimi je bila večina (83 % ) otrok. Uporaba Limosilactobacillus reuteri Protectis se je izkazala za popolnoma varno.

Objavljanje rezultatov študij v 146 strokovnih člankih v revijah je še en dokaz pomembnosti seva za znanost. Lastnosti Limosilactobacillus reuteri so sicer povezane z določenim sevom (tj. pojavijo se samo v določenih bakterijskih sevih) in se ne smejo pripisati drugim sevom. To temelji na Deklaraciji FAO/WHO iz leta 2001 (FAO/WHO, Argentina 1-4.10.21).Tudi nekateri drugi probiotiki so v študijah pokazali učinkovitost pri krepitvi imunskega odziva otrok in preprečevanju okužb zgornjih dihal (predvsem iz vrst Lactobacillus plantarum, Lactobacillus paracasei, Lactobacaillus rhamnosus) 26. Študije so pokazale, da probiotiki skrajšajo trajanje prehlada ter zmanjšajo resnost simptomov in nalezljivost. Med najbolj raziskanimi je sev Lactobacillus rhamnosus GG (LGG).

Najboljši prehranski viri probiotikov so fermentirani mlečni izdelki, kot so jogurt, kislo mleko, kefir, skuta in sir.

Čebelji pridelki

Medtem ko se med, propolis in matični mleček uporabljajo že tisočletja, smo šele pred kratkim začeli odkrivati njihov natančen mehanizma delovanja. So bogati z bio aktivnimi sestavinami in imajo velik potencial za podporo zdravju.

Študija iz leta 2020, ki je vključevala 104 otroke, je pokazala, da so otroci, ki so jemali čebelje izdelke z antibiotikom, okrevali hitreje kot tisti, ki so prejemali samo antibiotik. Foto: BigStock

Med vsebuje široko paleto bio aktivnih sestavin, kot so folna kislina, flavonoidi, beljakovine, karotenoidi ter vitamina C in E.

Propolis je znan kot »čebelje lepilo«, saj ga čebele zaradi antiseptičnih lastnosti uporabljajo za gradnjo in popravila znotraj panja ter za vzdrževanje čistoče. Poleg flavonoidov, terpenov in encimov vsebuje tudi vitamine skupine B ter različne minerale, kot so magnezij, cink in železo. Dokazano je, da stimulira nespecifično imunost s spodbujanjem proizvodnje TNF in interlevkina-1β (IL-1β). Matični mleček proizvajajo čebele delavke v posebnih žlezah, uporabljajo pa ga za hranjenje svojih matic in ličink. Ker vsebuje vsa potrebno hranila za razvoj, ga imenujemo super živilo. Od številnih biološko aktivnih sestavin sta za našo imunost zanimiva peptid royalisin in nenasičena trans-10-hidroksi-2-decenojska kislina (10-HDA), ki imata dokazano antibakterijsko in imunomodulatorno delovanje.

Potrebna je pazljivost pri alergiji na čebelje izdelke, zaradi nevarnosti botulizma pa je odsvetovan otrokom, mlajšim od enega leta. Spore Clostridium botulinum najdemo v medu in čebeljih izdelkih. V črevesju se spremenijo v bakterije, ki proizvajajo nevrotoksine, kar lahko privede do zelo redke, a resne bolezni.

Beta-glukani

Beta-glukani so prehranske vlaknine, dolgoverižni polisaharidi, zgrajeni iz D-glukoze. Molekule D-glukoze so večinoma povezane z (1,3) vezmi, odvisno od izvora pa imajo tudi (1,4) ali (1,6) vezi, od katerih je odvisen njihov učinek. Na primer beta-(1,3)/(1,4)-D-glukan najpogosteje najdemo v ovsu in ovsenih kosmičih, njegov učinek pa povezujemo z odobreno zdravstveno trditvijo, da uživanje 3 g na dan znižuje holesterol v krvi.

Reishi goba (Ganoderma lucidum), znana po svojih zdravilnih lastnostih, raste na drevesnih deblih. Foto: BigStock

Beta-(1,3)/(1,6)-D-glukan najdemo v kvasovkah Saccharomyces cerevisiae in gobah. Čeprav za njegovo delovanje ni zdravstvenih trditev kot v primeru (1,3)/(1,4) za zniževanje holesterola v krvi, ima dokazano imunomodulatorno delovanje. Beta-glukani se vežejo na specifične receptorje dendritičnih celic in makrofagov (prirojena imunost) in spodbujajo nastajanje različnih citokinov, ki posredno aktivirajo celice T in B (pridobljena imunost).
Akutna uporaba je koristna pri okužbah dihal, saj beta-glukan pozitivno vpliva na imunost sluznice.1

So varni za uporabo, vendar se je treba zaradi pomanjkanja študij jemanju preventivno izogibati pri avtoimunskih boleznih. Odmerki v literaturi so različni, v omenjenih študijah je bil uporabljen odmerek 100 mg/dan ali 2-4 mg/kg.


Črni bezeg

Plodovi črnega bezga (Sambucus nigra): bogati z antocianini in flavonoidi, podpirajo imunski sistem Foto: BigStock

Črni bezeg je v našem podnebju zelo razširjena rastlina, vendar neupravičeno zapostavljena. Sambuci fructus ali plod črnega bezga se najpogosteje uporablja v obliki sirupa in izvlečka. Bogat je z antocianini, podskupino flavonoidov, ki imajo imunomodulatorne, protivirusne in potencialno protivnetne učinke. Antocianini se vežejo na glikoproteine ​​virusa in tako preprečijo vstop v celice.

Čeprav izvleček bezgovega ploda ni pokazal učinkovitosti pri preprečevanju okužbe, se je izkazal za učinkovitega pri skrajšanju trajanja in resnosti simptomov prehlada.

Črni bezeg vsebuje tudi strupeni sambunigrin (cianogeni glikozid). Najnižje koncentracije so v sadju, vendar lahko že majhni odmerki povzročijo prebavne motnje, zlasti pri otrocih. Preprečimo jo lahko s toplotno obdelavo izdelka in nakupom pri preverjenih virih.Običajno se jemljeta 1-2 jušni žlici na dan.

Ameriški slamnik

Echinacea je rod rastlin, ki izvira iz Severne Amerike. Obstaja 9 različnih vrst, največ dokazov o učinkovitosti pa ima E. purpurea. Za imunomodulatorne in protivnetne učinkeso odgovorni nenasičeni N-alkilamidni lipidi. Pripravki iz sveže rastline imajo trikrat več alkilamidov v primerjavi s posušeno rastlino.

Ehinaceja (Echinacea purpurea), poznana tudi kot ameriški slamnik, je značilna po svojih vijoličnih cvetnih listih in oranžno-rjavem osrednjem stožcu. Foto: BigStock

Obstajajo tudi omejene študije o stimulativnem, a tudi zaviralnem učinku na citokin TNF-alfa, prek katerega ima potencialno protivirusni učinek. Vendar so potrebne podrobnejše raziskave.Ameriški slamnik je bil za 32 % bolj učinkovit pri preprečevanju okužb dihal v primerjavi s kontrolno skupino, ki je uporabljala vitamin C. Pri tistih, pri katerih so se pojavile okužbe dihal, so bili simptomi blažji, zato se je zmanjšala potreba po uporabi antibiotikov.

Odmerjanje je odvisno od pripravka, zaradi pomanjkanja raziskav pa se odsvetuje dolgotrajna uporaba. Priporočajo uporabo do 10 dni akutno, največ 8 tednov pa preventivno.Poročali so o primerih prekomerne stimulacije imunskega sistema, zato morajo imunokompromitirane osebe biti še posebno pozorne. Uporaba se odsvetuje alergikom na nebinovke (npr. marjetice in ambrozija).

Viri:

  1. Simon, A. K., Hollander, G. A., & McMichael, A. (2015). Evolution of the immune system in humans from infancy to old age. Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences, 282(1821)
  2. Carlsson, E., Frostell, A., Ludvigsson, J., & Faresjö, M. (2014). Psychological Stress in Children May Alter the Immune Response. The Journal of Immunology, 192(5), 2071-2081
  3. Carlsson, E., Ludvigsson, J., Huus, K., & Faresjö, M. (2015). High physical activity in young children suggests positive effects by altering autoantigen induced immune activity. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 26(4), 441-450
  4. Martini, L., Pecoraro, L., Salvottini, C., Piacentini, G., Atkinson, R., & Pietrobelli, A. (2020). Appropriate and inappropriate vitamin supplementation in children. Journal of Nutritional Science, 9
  5. Bender, D. V. Imunomodulatorno djelovanje vitamina D, https://www.plivamed.net/, dostop 6. 9. 2021
  6. Vitamin D i preporuke za nadomjesnu primjenu vitamina D od jeseni, https://www.hzjz.hr/, dostop 6. 9. 2021
  7. Carr, A., & Maggini, S. (2017). Vitamin C and Immune Function. Nutrients, 9(11), 1211
  8. Singh, M., & Das, R. R. (2011). Zinc for the common cold. In M. Singh (Ed.), Cochrane Database of Systematic Reviews. John Wiley & Sons, Ltd
  9. Singh, M., & Das, R. R. (2011). Zinc for the common cold. In M. Singh (Ed.), Cochrane Database of Systematic Reviews. John Wiley & Sons, Ltd
  10. Mazurak, V., Lien, V., Field, C., Goruk, S., Pramuk, K., & Clandinin, M. (2008). Long-chain Polyunsaturated Fat Supplementation in Children With Low Docosahexaenoic Acid Intakes Alters Immune Phenotypes Compared With Placebo. Journal of Pediatric Gastroenterology & Nutrition, 46(5), 570-579
  11. Yan, F., & Polk, D. B. (2011), Probiotics and immune health. Current Opinion in Gastroenterology, 27(6), 496-501
  12.  Berggren, A., Lazou Ahrén, I., Larsson, N., & Önning, G. (2010), Randomised, double-blind and placebo-controlled study using new probiotic lactobacilli for strengthening the body immune defence against viral infections. European Journal of Nutrition, 50(3), 203-210
  13.  Sforcin, J. M. (2016). Biological Properties and Therapeutic Applications of Propolis. Phytotherapy Research, 30(6), 894-905
  14.  Yuksel, S., & Akyol, S. (2016). The consumption of propolis and royal jelly in preventing upper respiratory tract infections and as dietary supplementation in children. Journal of Intercultural Ethnopharmacology, 5(3), 308
  15.  Seçilmiş, Y., & Silici, S. (2020), Bee product efficacy in children with upper respiratory tract infections. The Turkish Journal of Pediatrics, 62(4), 634
  16.  Kim, H. S., Hong, J. T., Kim, Y., & Han, S.-B. (2011). Stimulatory Effect of B-glucans on Immune Cells. Immune Network, 11(4), 191
  17.  Richter, J., Svozil, V., Kral, V., Dobiašova, L. R., Stiborova, I., Vetvicka, V. (2014). Clinical trials of yeast-derived B-(1,3) glucan in children:efffects on innate immunity, 2(2):15
  18.  Wieland, L. S., Piechotta, V., Feinberg, T., Ludeman, E., Hutton, B., Kanji, S., Seely, D., & Garritty, C. (2021). Elderberry for prevention and treatment of viral respiratory illnesses: a systematic review. BMC Complementary Medicine and Therapies, 21(1)
  19.  Hawkins, J., Baker, C., Cherry, L., & Dunne, E. (2019). Black elderberry (Sambucus nigra) supplementation effectively treats upper respiratory symptoms: A meta-analysis of randomized, controlled clinical trials. Complementary Therapies in Medicine, 42, 361-365
  20.  Balan, B. J., Sokolnicka, I., Skopińska-Różewska, E., & Skopiński, P. (2016). The modulatory influence of some Echinacea -based remedies on antibody production and cellular immunity in mice. Central European Journal of Immunology, 1, 12-18
  21.  Ogal, M., Johnston, S. L., Klein, P., & Schoop, R. (2021). Echinacea reduces antibiotic usage in children through respiratory tract infection prevention: a randomized, blinded, controlled clinical trial. European Journal of Medical Research, 26(1)
  22.  Cadiz, M. P., Schara, M. R., Kemp, B. H., & Gibbons Johnson, R. M. (2019). Echinacea purpurea Root Extract Increases Tumor Necrosis Factor Production by Concanavalin A-Activated Murine Splenocytes. Journal of Medicinal Food, 22(11), 1146-1150
  23.  Saha, K., Mukhopadhyay, D., Roy, S., Raychaudhuri, G., Chatterjee, M., Mitra, P., & Das, I. (2014). Impact of iron deficiency anemia on cell-mediated and humoral immunity in children: A case control study. Journal of Natural Science, Biology and Medicine, 5(1), 158
  24.  Iron Deficiency Anemia, http://www.who.int, dostopano 18. 9. 2021.
  25. https://www.biogaia.si/mikrobiota/znanstvene-raziskave/ dostopano 20.11.2024
  26. Zhao, Y., Dong, B. R., & Hao, Q. (2022). Probiotics for preventing acute upper respiratory tract infections. The Cochrane database of systematic reviews, 8(8), CD006895. https://doi.org/10.1002/14651858.CD006895.pub4
  27. Laursen, R. P., & Hojsak, I. (2018). Probiotics for respiratory tract infections in children attending day care centers-a systematic review. European journal of pediatrics, 177(7), 979–994. https://doi.org/10.1007/s00431-018-3167-1