Aluloza: Sladka kot beli sladkor, kalorij desetkrat manj

Aluloza je strukturno preprosti nizkokalorični sladkor, ki se v zelo majhnih količinah nahaja v figah, kiviju, rozinah in drugih vrstah sadja. Vsebujeta ga tudi pšenice in koruza. Foto: Bigstock

Potem, ko se je izkazalo, da umetna sladila niso najbolj zdrava, se je pozornost stroke usmerila v naravne sladkorje. Eden od njih je aluloza.

Aluloza (D-psikoza) je monosaharid, ki je prisoten v sadju, žitaricah, zelenjavi… Ko je znanost začela resneje preučevati alulozo, je slednja presenetila vse. Ne samo zaradi zelo sladkega okusa in nizke kalorične vrednosti, pač pa tudi zaradi drugih učinkov, ki jih ima na telo. V prvi vrsti gre za uravnavanje krvnega sladkorja.

Aluloza (D-psikoza) je po okusu podobna belemu sladkorju, ne greni, ima malo kalorij in nima neželenih učinkov na prebavila.

Aluloza za prehransko industrijo zaradi tega, ker je tako redka, dolgo časa ni bila zanimiva. Zdaj pa so iznašli novo tehnologijo, ki omogoča njeno proizvodnjo v velikih količinah (iz koruznega sirupa). Predstavili so jo v Journal of the American Chemical Society.

Pospeševanje metabolizma

Ugoden učinek na presnovo glukoze pa ni edina prednost aluloze. Klinične študije na ljudeh so pokazale, da je koristna tudi pri hujšanju, saj pospešuje metabolizem. Ne glede na to, kako neverjetno se sliši, da bi uživanje več sladkorja lahko pomagalo (s)hujšati. Ni pa aluloza edina s takšnim delovanjem. Podobno ugodne presnovne učinke imajo tudi drugi redko zastopani (in slabo raziskani) sladkorji v sadju, zelenjavi in žitaricah.

Okus kot beli sladkor, kalorij desetkrat manj

Aluloza je po okusu podobna belemu sladkorju, ne greni (kot na primer stevia) in nima neželenih učinkov na prebavila. Naravno se nahaja v figah, rozinah,kiviju… Je zelo sladka – približno 80 odstotkov tako kot beli sladkor, in izjemno nizko kalorična. Energijska vrednost aluloze dosega le desetino tiste, ki jo imata saharoza in fruktoza. Za razliko od ksilitola, eritritola in drugih sladkornih alkoholov tudi ne povzroča napihnjenosti in vetrov.

Ugoden vpliv na črevesje

Zdi se, da bolj, kot znanost preučuje alulozo, večja presenečenja ta pripravi. Na primer, da čeprav je sladkor, je telo ne shranjuje kot vir energije. Presežek se izloči z urinom. Aluloza se tudi hitro absorbira in ne vpliva na črevesno mikrobioto. Znano je namreč, da tako sukraloza kot aspartam zmotita delovanje črevesnih bakterij, kar posredno vpliva na apetit in odpornost telesnih celic na inzulin. Novejše študije celo kažejo, da umetna sladila pospešujejo debelost.

Aluloza in trebušno maščevje

Dvojno slepa randomizirana študija, objavljena v Nutrients, je prinesla nova spoznanja o alulozi. Vanjo so zajeli 121 odraslih, starih od 20 do 40 let, z indeksom telesne mase 23 in več. Razdelili so jih v tri skupine. Kontrolna skupina (placebo) je 12 tednov dvakrat na dan jemala po 0,012 gramov sukraloze. Drugi dve skupini sta enako dolgo jemali bodisi nizke odmerke aluloze (4 grame dvakrat na dan) bodisi visoke odmerke aluloze (7 gramov dvakrat na dan). V skupini, ki je prejemala visoke odmerke aluloze, se je v primerjavi s kontrolno skupino izrazito znižal indeks telesne mase, CT pa je pokazal tudi občutno zmanjšanje maščevja na trebuhu.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj