Dokazano: Zaradi stresa res lahko skoraj v hipu osivimo

Odkrita je povezava med živčnim sistemom in matičnimi celicami, ki regenerirajo pigment v lasnih foliklih. S tem je dokončno znanstveno potrjeno, da negativni stres (distres) povzroča sivenje las in da zgodbe o ljudeh, ki so zaradi njega osiveli čez noč, niso privlečene za lase.

Stres aktivira živce, ki so del odziva pri boju ali begu, kar posledično povzroči trajne poškodbe matičnih celic, ki regenerirajo pigmente v lasnih mešičkih. Foto: Bigstock

Znanstveniki so našli dokaze, ki potrjujejo splošno prepričanje, da negativni stres (distres) povzroča sivenje las. Ugotovili so, da posebna vrsta živcev, ki sodelujejo pri odzivu na boj ali beg, lahko povzroči trajno škodo matičnim celicam, ki regenerirajo pigment v lasnem mešičku. Ugotovitve prinašajo nova spoznanja o vplivu stresa na telo in vodijo v razvij tehnik za preprečevanje njegovih negativnih učinkov.

Trajne okvare matičnih celic

Anekdote že dolgo povezujejo hude stresne situacije s pojavom sivenja las. Zdaj so znanstveniki iz Univerze Harvard natančno raziskali, kako ta proces poteka. Stres aktivira živce, ki so del odziva pri boju ali begu, kar posledično povzroči trajne poškodbe matičnih celic, ki regenerirajo pigmente v lasnih mešičkih. Študija, objavljena v reviji Nature, napoveduje nove smeri raziskovanja, kako negativni stres vpliva na telo.

Pigmentacija dostopen in sledljiv sistem

“Splošno znano je, da negativni stres zelo vpliva na telo, kar se na zunaj najbolj opazi na koži in laseh,” pravi dr. Ya-Chieh Hsu, izredni profesor za Katedri za celično in regenerativno biologija Univerze Harvard, in nadaljuje: “Želeli smo raziskati, ali je ta povezava resnična in če da, kako stres vodi do sprememb v različnih tkivih. Pigmentacija las (dlak) je dostopen in sledljiv sistem, zato smo začeli z njim.”

Teorija o avtoimunskem odzivu padla

Najprej so preučili, kateri telesni sistem je odgovoren za povezovanje stresa z barvo las. Ekipa je najprej domnevala, da stres povzroča specifični odziv imunskega sistema – imunske celice »napadejo« celice, ki proizvajajo pigment. Hipotezo so preizkusili na miših in izkazalo se je, da je bila hipoteza napačna. Sivenje dlake se pri miših, ki niso imele imunskih celic, ni ustavilo.

Noradrenalin prevzamejo matične celice

Sledili so poskusi s hormonom kortizolom. “Stres vedno zviša raven hormona kortizola v telesu, zato smo mislili, da bi lahko igral vlogo. Na naše presenečenje je dlaka miši, ki smo jim odstranili nadledvično žlezo (torej niso mogle proizvajati kortizola), še vedno sivele,” pojasnjuje Hsu.

Po sistematičnem izločevanju še drugih vzrokov so se raziskovalci osredotočili na simpatični živčni sistem, ki je odgovoren za beg – boj odziv telesa. Izkazalo se je da njegovi živci segajo v vsak lasni mešiček na koži. Stres povzroči, da ti živci sprostijo noradrenalin (živčni prenašalec), ki ga prevzamejo bližnje matične celice.

Prezgodnje izčrpanje »rezervoarja«

V lasnem mešičku nekatere matične celice delujejo kot rezervoar za celice, ki proizvajajo pigment. Ko se lasje regenerirajo, se matične celice pretvorijo v celice, ki proizvajajo pigment (in obarvajo lase).

Raziskovalci so ugotovili, da norepinefrin (drugo ime za noradrenalih) iz simpatičnih živcev povzroči, da se matične celice pretirano aktivirajo. Posledica je, da se vse matične celice pretvorijo v celice, ki proizvajajo pigment, in prezgodaj izčrpajo rezervoar.

Škodljivi vplivi veliki, presenetili znanstvenike

“Ko smo začeli sistematično preučevati povezave in mehanizme, ki nanje delujejo, sem pričakoval, da je negativni stres slab za telo. Toda obseg škodljivega vpliva daleč presega to, kar sem si predstavljal. Po samo nekaj dneh so se izgubile vse matične celice, ki regenerirajo pigment. Logično vprašane, ki se postavlja naslednje, je, ali se podobno dogaja tudi v drugih telesnih sistemih,” pravi Hsu, in nadaljuje: “Kot da bi šlo za neke vrste negativne stranske učinke sicer zaščitnega evolucijskega odziva.”

Periferni nevroni in matične celice

Član raziskovalne ekipe je bil tudi dr. Isaac Chiu, docent za imunologijo na Harvard Medical School, specialist za medsebojno delovanje živčnega in imunskega sistema.

“Vemo, da periferni nevroni močno uravnavajo delovanje organov, krvnih žil in imunski odziv. Manj pa je bilo (do sedaj) znanega o tem, kako vplivajo na matične celice. Zdaj vemo, da lahko nadzirajo tudi matične celice in njihovo funkcijo ter razložimo, kako na celični in molekularni ravni komunicirajo,” pravi.

Ugotovitve sistemsko pomembne

Ugotovitve so pomembne tudi zato, ker lahko pomagajo osvetliti širše učinke stresa na različne organe in tkiva. To bo utrlo pot novim raziskavam.

“Z natančnim razumevanjem, kako stres vpliva na matične celice, ki obnavljajo pigment, smo postavili temelje za razumevanje, kako stres vpliva na druga tkiva in organe v telo,” je prepričan Hsu. Gre za prvi korak v smeri terapij, ki bi lahko zaustavile škodljiv vpliv stresa in izpostavlja: “Gre za področje,na katerem se moramo še veliko naučiti.”

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj