Stres spremeni možgane, spremembe nepovratne

Kronični negativni stres (distres) trajno spremeni strukturo možganov, kažejo zadnja spoznanja. Raziskovalce so postavila pred novo nalogo: razviti način, s katerim bodo proces ustavili ali obrnili - torej možgane vrnili v prvotno stanje.

Podatki za Slovenijo kažejo, da je dnevno pod stresom polovica odraslih in četrtina otrok. Čeprav stresa ne vidimo ali slišimo, uničuje naše zdravje in povzroči trajne spremembe v možganih. Foto: Bigstock

Stres je nevarnost, ki je ne vidimo ali slišimo, jo pa še kako občutimo. Kronični negativni stres (distres) velja za enega od štirih dejavnikov, ki najbolj uničujejo naše zdravje. Nove ugotovitve, objavljene v Journal of Neuroscience, kažejo, da stres tudi trajno spremeni strukturo možganov. Posledice so številne in dolgoročne, znanost pa se trudi, da bi iznašla načine, kako proces preprečiti in/ali zaustaviti.

Trajne spremembe vedenja

Stres spremeni delovanje možganov in povzroči trajne spremembe v človekovem vedenju. Lahko privede do nevroloških in psihiatričnih motenj, vključno s tesnobo, depresijo in zasvojenostjo z drogami. Vpliva na nevronske povezave in s tem neposredno na delovanje možganov.

Astrocite spremeni že en stresni dogodek

Raziskovalci iz Univerze Lousiana (ZDA) so ugotovili, da že en sam stresni dogodek povzroči hitre in dolgotrajne spremembe astrocitov – možganskih celic, ki kemično “čistijo” možgane ob različnih neželenih stanjih, kot so na primer vnetja, pomanjkanje kisika.. S poskusi na miših so dokazali, da so se veje astrocitov pri tistih, ki so bile neprestano pod stresom, skrčile. Odkrili so tudi mehanizem, ki je do tega privedel: pod negativnim stresom hormon norepinefrin zavira molekularno pot, med katero nastaja protein GluA1. Gre za beljakovino, brez katere nevroni ne morejo komunicirati seboj. Možganska komunikacija se tako podre.

Stres v času covid-19 še izrazitejši

Podatki za Slovenijo kažejo, da je dnevno pod stresom polovica odraslih in četrtina otrok. Stres je tudi glavni vzrok za polovico izostankov iz dela. Med vzroki za kronični stres pri odraslih prevladujejo preobremenjenost z delom, izguba nadzora nad življenjem, občutek ne-cenjenosti oziroma ne-upoštevanja, strah pred prihodnostjo, dogodki v družini (bolezen, izguba bližnjega…). Pri otrocih kot vzrok stresa prevladuje šola in dejavniki, povezani z njo, vključno z medvrstniškim nasiljem.

Covid-19 je vse skupaj še poslabšal, največjo psihološko ceno – kot kažejo trenutni podatki, pa plačujejo prav najstniki in mlajši odrasli. Britanski podatki, objavljeni pred nekaj tedni kažejo, da je v letu 2020 pomoč zaradi duševnih stisk iskalo več kot 30 odstotkov več mladih kot leto poprej. Stroka opozarja, da gre le za vrh ledene gore in da je dejanska slika še mnogo bolj zaskrbljujoča.

Raziskavo v celoti najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj