Stres trajno spremeni strukturo možganov

Kronični negativni stres (distres) trajno spremeni strukturo možganov, kažejo zadnja spoznanja. Raziskovalce so postavila pred novo nalogo: razviti način, s katerim bodo proces ustavili ali obrnili - torej možgane vrnili v prvotno stanje.

Podatki za Slovenijo kažejo, da je dnevno pod stresom polovica odraslih in četrtina otrok. Stres je tudi glavni vzrok za polovico izostankov iz dela. Foto: Bigstock

Stres je nevarnost, ki je ne vidimo ali slišimo, jo pa še kako občutimo. Kronični negativni stres (distres) velja za enega od štirih dejavnikov, ki najbolj uničujejo naše zdravje. Nove ugotovitve, objavljene v Journal of Neuroscience, kažejo, da stres tudi trajno spremeni strukturo možganov. Posledice so številne in dolgoročne, znanost pa se trudi, da bi iznašla načine, kako proces preprečiti in/ali zaustaviti.

Travmatični dogodki vodijo v nevropsihiatrične motnje

Stres spremeni delovanje možganov in povzroči trajne spremembe v človekovem vedenju. Izkušnje travmatičnih dogodkov lahko privedejo do nevropsihiatričnih motenj, vključno s tesnobo, depresijo in zasvojenostjo z drogami. Raziskovanje nevrobiologije stresa razkrije, kako stres vpliva na nevronske povezave in s tem na delovanje možganov.

Astrocite spremeni že en stresni dogodek

Raziskovalci iz Univerze Lousiana (ZDA) so ugotovili, da že en sam stresni dogodek povzroči hitre in dolgotrajne spremembe astrocitov – možganskih celic, ki “čistijo” kemične sporočilce (nevrotransmiterje). S poskusi na miših so dokazali, da so se veje astrocitov skrčile iz sinaps (skozi katere se informacije prenašajo iz ene celice v drugo). Odkrili so tudi mehanizem, ki je privedel do motenj: med stresnim dogodkom stresni hormon norepinefrin zavira molekularno pot, med katero nastaja protein GluA1. Gre za beljakovino, brez katerega živčne celice in astrociti ne morejo komunicirati med seboj.

Novi načini zdravljenja nevroloških motenj

Preprečevanje ali odpravljanje s stresom povzročenih sprememb astrocitov je potencialni način zdravljenja nevroloških motenj. “Stres vpliva na strukturo in delovanje nevronov in astrocitov. Astrociti neposredno modulirajo sinaptični prenos in so kritično vključeni v vedenje, povezano s stresom. Odkrili smo molekularno pot, ki nadzira sintezo proteina GluA1 in s tem preoblikovanje astrocitov med stresom. To kaže na nove farmakološke cilje za odpravo sprememb, ki jih v možganih povzroča stres,” pravijo avtorji raziskave.

Stres in Slovenci

Podatki za Slovenijo kažejo, da je dnevno pod stresom polovica odraslih in četrtina otrok. Stres je tudi glavni vzrok za polovico izostankov iz dela. Med vzroki za kronični stres pri odraslih prevladujejo preobremenjenost z delom, izguba nadzora nad življenjem, občutek ne-cenjenosti oziroma ne-upoštevanja, strah pred prihodnostjo, dogodki v družini (bolezen, izguba bližnjega…). Pri otrocih kot vzrok stresa prevladuje šola in dejavniki, povezani z njo, vključno z medvrstniškim nasiljem.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj