»Ne morem oceniti, kolikšne bi bile konkretne dobrobiti samopregledovanja zadnjika in danke, saj takih raziskav ni naredil še nihče, a iz dolgoletnih izkušenj v proktološki ambulanti lahko povem, da sem videl zelo veliko primerov rakavih sprememb že na vhodu v zadnjik, v samem začetku zadnjikovega kanala ali v spodnji tretjini danke, ko je že samo pogled in iztipanje s prstom zadostovalo, da sem postavil diagnozo. Zato sem prišel na idejo, da bi začel promovirati samopregledovanje zadnjikovega kanala s prstom,« pravi doc. dr. Boštjan Mlakar, dr. med., spec. abdominalne kirurgije, iz zasebnega centra Zdrav splet.
Doc. dr. Boštjan Mlakar, dr. med., spec. abdominalne kirurgije, iz zasebnega centra Zdrav splet. Foto: Osebni arhiv
Zgodnejše odkrivanje pa – naj še enkrat poudarimo – močno pripomore k boljšemu izidu zdravljenja. Zakaj ne bi samopregledovanja razširili še na zadnjik in prvi del danke?
»Prvi cilj preventive pri raku debelega črevesa in danke je, da odkrijemo spremembe, še preden postanejo maligne oziroma rakave. Rak se ne razvije čez noč, temveč praviloma traja leta, da se iz nekaterih izrastkov na črevesju, ki jim pravimo polipi, razvije nevarna rašča. Drugi cilj je, da rakave spremembe odkrijemo čim prej, ko so še majhne in še ni prišlo do zasevkov v bezgavke ali oddaljene organe, denimo v jetra ali pljuča. Uspeh zdravljenja je namreč bistveno višji, če je tumor omejen le na črevesje v primerjavi z razširjenim rakavim obolenjem. Tudi samo zdravljenje je enostavnejše, z manj zapleti in stranskimi učinki.«
Za zgodnje odkrivanje pa smo odgovorni vsi. Že deseto leto teče preventivni program Svit, v katerem odkrivajo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki, ki je zelo uspešen in daje konkretne rezultate, saj se je število novih primerov raka tega organa prvič v zgodovini znižalo! To je velik uspeh, za še večjega pa lahko poskrbimo vsi, tudi tisti, ki niso v starostni skupini, ki jo zajema program Svit. Kako? Kot že rečeno: s samopregledovanjem zadnjika in prve tretjine danke.
Kako se naj lotimo samopregledovanja?
Za samopregledovanje zadnjika in danke potrebujemo le nekaj minut. Dobro je, da poznamo že videz kože samega zadnjika, pri čemer si lahko pomagamo z ogledalom, nad katerega počepnemo, ali ga slikamo s telefonom. Nato vzamemo tanke rokavice za enkratno uporabo in vazelin, lubrikant ali kakšno naravno mazilo. Pregled bo najprijetnejši, če ga bomo opravili leže na boku s pokrčenimi nogami, lahko pa tudi čepe, predvsem pa v mirnem prostoru, kjer nas ne bo strah, da nas bo kdo zmotil. Pomembno je, da smo sproščeni, saj bodo samo tako sproščene tudi mišice. Sprva se s prstom nežno dotikamo zadnjika in ga masiramo minuto ali dve, da se privadi na ta občutek in nam začne »zaupati«.
Dobro je, da poznamo že videz kože samega zadnjika, pri čemer si lahko pomagamo z ogledalom, nad katerega počepnemo, ali ga slikamo s telefonom.
Zelo previdno in počasi nato vstopamo v notranjost zadnjikovega kanala, notranja mišica zapiralka, ki ni pod vplivom naše volje, se bo sprostila, če bomo pritisnili navzven, kot da bi želeli odvajati blato. Po od 2 do 3 cm ozkega in suhega dela zadnjikovega kanala bomo vstopili v spodnji del danke, ki je širši, pokrit s sluznico, in tam bomo lahko s prstom »pomigali«. Moški bomo spredaj zatipali za kostanj veliko prostato, ženske morda nazaj obrnjeno maternico, oba spola pa zadaj zatipata trtico. Morda bomo zatipali tudi blato, kar ni nič strašnega. Če zatipamo kakšen izrastek, moramo na pregled k zdravniku. Vendar brez panike, saj je večina izrastkov nenevarnih in so le papile na prehodu med zadnjikovim kanalom, kjer se konča suh kožni del in začne razširjen sluznični del danke.
Moški imamo na dosegu prsta tudi prostato, in če bi že mladi moški vedeli, kako se pod prsti občuti gladka, normalno velika prostata, bi se lahko prej odpravili na pregled prostate, ko bodo v zrelih letih in se bo morda začela spreminjati tudi na otip.
Kdaj naj gremo k zdravniku?
Kar koli zatipamo kot izrastek, vsako bolečo ali krvavečo spremembo v notranjosti in vsako ranico ali znamenje na vhodu v zadnjik moramo razjasniti, zato v takem primeru absolutno svetujem pregled pri zdravniku.
Kdaj naj začnemo s samopregledovanjem zadnjika in danke?
Samopregledovanje svetujem že mladim, pri katerih sicer ni nevarnosti, da bi imeli rakava obolenja zadnjika in danke. Če bodo spoznali zdrav zadnjik in danko, bodo dobili izkušnje in lažje bodo ocenili, če bo kaj narobe, ko bodo starejši. Samopregledovanje zelo priporočam mladim, ki prakticirajo receptivni analni seks, saj okužba z nekaterimi genotipi HPV povzroča izrastke (kondilome) tudi v notranjosti analnega kanala. Pri starejših pa je samopregledovanje koristno zaradi predrakavih sprememb, ki se lahko zatipajo. Prst v zadnjiku je tudi odličen pripomoček, ki nam pomaga med Keglovimi vajami, s katerimi krepimo mišice medeničnega dna, saj človek na lastnem prstu čuti, ali je dovolj stisnil prave mišice. Ne nazadnje mazanje notranjosti zadnjikovega kanala pred odvajanjem blata olajša praznjenje in zmanjša možnost krvavitve iz notranjih hemoroidov oziroma prepreči nastanek razpoke (fisure), če je blato trdo.
V naši družbi je vse, povezano z zadnjikom in odvajanjem blata, še vedno velik tabu. Ljudje se izogibajo pogovorom o tej vsebini.
Da, se strinjam s tem opažanjem. Globoko v podzavesti družbe je zasidrano, da je ta del telesa umazan, »smrdljiv« in grd. V resnici pa je anorektum (zadnjik in danka) čudovit organ, a je zanj treba pravilno skrbeti. Prav je, da si ga pred odvajanjem mažemo, po njem pa umijemo z mlačno vodo brez mila. Morda je toliko obolenj v tem delu telesa ravno zato, ker ga zanemarjamo in ga nimamo »radi«.
Zakaj o samopregledovanju ne slišimo več? Je nadvse preprost in vsem dosegljiv preventivni pregled, ki bi lahko prihranil številne težke zdravstvene zgodbe.
Proktologija, ki je veda o boleznih zadnjika in danke, je na popolnem obrobju zanimanja zdravnikov. Študenti medicine se s tem področjem zelo skromno seznanijo, zato je splošno vedenje zdravnikov o proktologiji izjemno slabo. Poleg tega zdravniki zelo neradi opravljajo proktološki pregled, delno zaradi prevelikega števila pacientov in delno zaradi pomanjkljivega znanja. Mislim, da sem na tem področju bolj kot ne osamljen jezdec, in ne pričakujem, da se bo to kmalu spremenilo. Če bi imel(i) statistične podatke o tem, kakšen prispevek bi imelo samopregledovanje za preventivo, bi bilo stanje morda drugačno. Sam vztrajam pri tem, ker me pri tem vodijo izkušnje in instinkt.
Proktologija, ki je veda o boleznih zadnjika in danke, je na popolnem obrobju zanimanja zdravnikov. Študenti medicine se s tem področjem zelo skromno seznanijo, zato je splošno vedenje zdravnikov o proktologiji izjemno slabo.
Morda se bo kdo bal s prstom vstopiti v danko iz strahu, da je ne bi poškodoval …
Če se iztipaš z orokavičenim in naoljenim prstom, se ne moreš poškodovati.
Kako se na vaš predlog o samopregledovanju odzivajo ljudje v vaši ordinaciji in kako vaši kolegi kirurgi?
Moj govor TEDx (dostopen na YouTubu) v Cankarjevem domu o analnem zdravju je bil večinoma dobro sprejet in kar nekaj ljudi je prav omenjeni govor spodbudil, da so prišli na preventivni pregled. Kaj si o tem mislijo kolegi kirurgi, pa ne vem, saj ga do zdaj ni še prav nobeden komentiral.
Ali lahko sami pregledamo vso danko?
Ne, s samopregledovanjem lahko zatipamo samo spremembe, ki so na koncu danke, saj je danka dolga približno 16 cm. S samopregledovanjem bi lahko zatipali tumorje končnega dela danke, ki so tudi najbolj problematični, saj kirurgom zaradi bližine mišice zapiralke pogosto ne preostane drugega, kot da odstranimo zadnjik in danko, bolniku pa naredimo trajno stomo.
Ali ima samopregledovanje zadnjika in danke še kakšno dodatno prednost?
Da, ima jo. Moški imamo na dosegu prsta tudi prostato, in če bi že mladi moški vedeli, kako se pod prsti občuti gladka, normalno velika prostata, bi se lahko prej odpravili na pregled prostate, ko bodo v zrelih letih in se bo morda začela spreminjati tudi na otip. Osebno menim, da so lahko koristi samopregledovanja večplastne, kolikšne, pa ne morem oceniti, saj na tem področju ne poznam nobenih kliničnih raziskav.
