Čeprav se zdi, da o respiratornih virusih vemo že skoraj vse, je z njimi še vedno povezanih precej napačnih prepričanj. Pod drobnogled smo vzeli najbolj pogoste in preverili, ali držijo ali ne. Letos je sicer gripo “zamenjal” covid-19, za katerega se zdi, da je izrinil tudi večino ostalih bolezni. Statistika kaže, da je letos zbolevanja za gripo 98 odstotkov manj kot prejšnja leta, onkologi poročajo o “upadu” števila na novo odkritih rakavih obolenj za 20 do 30 odstotkov, tudi pri drugih boleznih je podobno.
Hladno vreme in sneg uničita koronavirus SARS-CoV-2
Nobenega znanstvenega dokaza ni, da bi lahko hladnejše vreme uničilo koronavirus SARS-CoV-2 ali druge viruse. Normalna človeška telesna temperatura ostaja okoli 36,5 do 37 stopinj Celzija, ne glede na zunanjo temperaturo ali vreme.
Vitamin D preprečuje hujši potek covid-19
Drži. Mnoge države že imajo tudi pripravljena priporočila za dodajanje vitamina D tudi kot oblike zdravljenja. Skoraj 60 odstotkov oseb, ki zaradi covid-19 potrebujejo bolnišnično zdravljenje, ima zelo hudo pomanjkanje vitamina D, kaže raziskava belgijskih raziskovalcev. Zaradi zapletov ob covid-19 umrejo skoraj štirikrat pogosteje.
Covid-19 je prenapihnjena bolezen
Statistika kaže, da ima večina ljudi, ki so umrli s covid-19, že od prej bolezni, zaradi katerih ljudje pogosto umirajo. Večina smrti je res posledica drugega že obstoječega stanja, kot so bolezni srca ali pljuč, oslabljen imunski sistem, huda debelost ali diabetes. Težava pri tem razmišljanju je, da bi velika večina teh ljudi brez okužbe s SARS-CoV-2 lahko živela veliko dlje. V poročilu ameriškega CDC piše: “Pri umrlih zaradi covid-19 je bilo povprečno še 2,6 drugih vzrokov za smrt.”
Covid-19 ni hujša bolezen kot sezonska gripa
Res je, da gre za pri obeh za nalezljive bolezni dihal, ki jih povzročajo virusi, in tudi nekateri simptomi so pri obeh enaki. Obe imata za najpogostejši zaplet pljučnico. Vendar obstaja tudi veliko razlik. Simptomi covid-19 se običajno pojavijo dva do 14 dni po izpostavitvi. Simptomi gripe se običajno pojavijo približno en do štiri dni po izpostavitvi. Pri covid-19 zelo pogosto pride do izgube okusa ali vonja. Bolezen je bolj nalezljiva in se širi hitreje, kot gripa. Zdi se, da je tudi stopnja smrtnosti pri covid-19 višja kot pri gripi. Za razliko od covid-19 so pri gripi učinkovita protivirusna zdravila.
Obrazne maske zadržijo koronavirus
Koronavirus zadržijo le kirurške maske, nikakor pa to ne velja za maske iz tkanine ali običajne troslojne zaščitne maske. Vendar pa zadržijo kapljice, ki jih okrog sebe širimo s kašljanjem in kihanjem. Z njimi tako ščitimo druge in drugi ščitijo nas. Težava pri maskah je tudi, da se poveča vdihavanje ogljikovega monoksida, kar ima negativne vplive na zdravje.
Covid-19 nima dolgoročnih posledic
Medtem ko se večina ljudi popolnoma pozdravi nekaj tednih, nekateri še naprej doživljajo simptome. Med njimi prevladujejo starostniki in osebe z vel resnimi zdravstvenimi težavami. Izjemoma se več tednov in celo mesecev po okužbi lahko počutijo slabo tudi mladi, sicer zdravi ljudje. Najpogostejši simptomi, ki trajajo dlje čas, so utrujenost, težko dihanje, kašelj ter bolečine v sklepih in prsih. Poleg tega lahko pride do poškodbe v možganih, srcu in pljučih. Še vedno pa je veliko neznanega o tem, kako lahko covid-19 dolgoročno vplival na ljudi. Ena od zadnjih raziskav potrjuje, da koronavirus SARS-CoV-2 lahko preide krvno možgansko bariero.
V zimskem času največjo nevarnost predstavlja gripa, ostale viroze ne povzročajo nič hujšega.
To ne drži. Virusi influence res lahko predstavljajo tveganje za različne druge bolezni in zaplete, vendar to ne velja le za njih. Tudi okužbe z drugimi virusi, kot je denimo RSV, so lahko nevarne, še posebej za dojenčke in majhne otroke, pri katerih lahko ti virusi povzročijo prehlad, bronhitis, bronhiolitis, pljučnico, laringotraheitis in vnetje srednjega ušesa. Okužbe z vsemi respiratornimi virusi zato moramo obravnavati resno in skrbno.
Če se okužim z RSV, gre za navaden prehlad in ga lahko prebolim ‘na nogah’, brez bolniške odsotnosti, otroci pa lahko normalno hodijo v šolo.
To se absolutno odsvetuje. Tak način prebolevanja okužbe z respiratornimi virusi predstavlja večje tveganje za zaplete in druge bolezni pri obolelem, hkrati pa virus širimo po prostorih in povečujemo verjetnost, da zboli še kdo drug. RSV namreč lahko preživi več kot pol ure na rokah ter več ur na površinah v okolju, na primer na pisalni mizi, na nakupovalnem vozičku ali na uporabljenem robčku. Še posebej tvegani so prehladi pri zdravstvenih delavcih, saj ti posledično širijo okužbo na bolnike. Več kot 50 odstotkov medicinskega osebja je v času RSV sezone okuženega z virusom RSV zato bolnišnične (oz. nozokomialne) infekcije predstavljajo resen problem.
Ker je zunaj mraz, bomo z otrokom ostali v zaprtem prostoru. Zaradi mraza se namreč lahko prehladi.
Ne drži, da nizke temperature kot take povzročajo prehlad in bolezni. Nasprotno, gibanje na svežem zraku krepi imunski sistem otroka in zmanjšuje verjetnost za razne okužbe. Povečano tveganje pa predstavlja ravno zahajanje v nakupovalne centre – denimo RSV je izredno lahko prenosljiv in zelo odporen. Širi se s telesnim stikom, denimo z dotikom, s poljubljanjem in z rokovanjem pa tudi po zraku pri kašljanju in kihanju (s kapljicami), zato strokovnjaki odsvetujejo zadrževanje otrok v takih prostorih.
Učinkovite zaščite pred respiratornimi virusi ni
Ne drži popolnoma. Z ustreznim upoštevanjem nefarmakoloških ukrepov, kot so respiratorna higiena, higiena rok, izogibanje krajev, kjer je veliko ljudi, gibanje na svežem zraku ipd., lahko močno pripomoremo k zmanjšanju tveganja za okužbo. Za preprečevanje resne bolezni spodnjih dihal zaradi RSV, ki bi nujno zahtevala hospitalizacijo, pa je pri skupinah otrok z največjim tveganjem na voljo zaščita z zdravilom.
Spomladi, ko so toplejši dnevi, ni več nevarnosti za resna respiratorna obolenja
Ne drži, saj respiratorni virusi »krožijo« med nami skozi celo leto. Več primerov okužb se sicer pojavi v pozni jeseni ob nastopu nižjih temperatur, epidemija pa nastane zelo hitro in traja od 2 do 5 mesecev. Največ okužb tako lahko pričakujemo od novembra ali decembra in do aprila ali maja. Zunaj tega obdobja pa se okužbe z RSV ravno tako pojavljajo in predstavljajo predvsem za ogrožene skupine otrok še vedno veliko nevarnost za resna obolenja.
