Kaj je vzrok, da smo ljuduje to, kar smo, in zakaj naši možgani delujejo tako drugače od možganov našega najbljižjega evolucijskega sorodnika šimpanza? Raziskovalci matičnih celic na Univerzi Lund na Švedskem so odkrili del DNK, ki verjetno igra ključno vlogo pri tem, da smo ljudje – ljudje. Nahaja se v nekodirajočem delu DNK in je morda ključ do odgovora, zakaj človeški možgani delujejo drugače od možganov šimpanzov. Študija je bila pred kratkim objavljena v visoko vplivni medicinski reviji Cell Stem Cell.
Namesto živih osebkov uporabili matične celice
Šimpanz je v evolucijskem smislu naš najbližji živi sorodnik in raziskave kažejo, da naše sorodstvo izvira iz skupnega prednika. Pred približno petimi do šestimi milijoni let so se evolucijske poti ločile in danes smo dve zelo različni vrsti – kjub številnim genskim podobnostim. V novi študiji so raziskovalci matičnih celic preučili, kaj je tisto v DNK, zaradi česar se možgani ljudi in šimpanzov tako razlikujejo. “Namesto preučevanja živih osebkov smo uporabili matične celice, vzgojene v laboratoriju. Matične celice so reprogramirali iz kožnih celic naši partnerji v Nemčiji, ZDA in na Japonskem, potem pa smo iz njih vzgojili človeške možganske celice in možganske celice šimpanza,” pojasnjuje Johan Jakobsson, profesor nevroznanosti na Univerzi Lund, ki je vodil študijo.
Del nekodirajoče DNK pri ljudeh deluje drugače
Primerjava obojih je odkrila do sedaj spregledani del nekodirajoče DNK, ki pri ljudeh »deluje« popolnoma drugače in vpliva na razvoj človeških možganov. Gre za tako imenovano strukturno različico DNK (ki so jo prej imenovali “junk DNK”). Zanjo je dolgo veljalo, da nima posebne funkcije, saj ne vsebuje genov in ne kodira beljakovin, pojasnjujejo avtorji. Nekodirajoči del sicer predstavlja večino naše DNK, njegovo izjemno pomembno vlogo pa so začeli odkrivati šele v zadnjem času. Naši rezultati kažejo, da je tisto, kar je bilo ključno za evolucijski razvoj človeških možganov, skrito v 98 odstotkih nekodirajoče DNK, pojasnjujejo avtorji.
“Verjamem, da so možgani ključ do razumevanja, zakaj ljudje lahko (med drugim) formirajo družbo in razvijajo napredno tehnologijo, pravi Johan Jakobsson. Prepričan je, da bodo v prihodnosti nova odkritja ponudila gensko utemeljene odgovore na vprašanja o psihiatričnih motnjah, ki prizadanejo le ljudi – kot je na primer shizofrenija.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
