Možganska kap praviloma pušča bolj ali manj poškodovane možgane, kar bolnikom izjemno poslabša kakovost življenja. V celoti jih po kapi okreva le malo. Največkrat je prizadeta mobilnost. Nova spoznanja pa kažejo, da je možgane, prizadete ob kapi, mogoče obnoviti. V možgane, prizadete po kapi, so uspešno presadili nove nevrone (živčne celice) in dosegli tudi, da so tvorile nove povezave. Čeprav je bil poskus izveden na živalih, so avtorji prepričani, da prinaša nove možnosti zdravljenja tudi pri ljudeh.
Obnovitev mobilnosti in občutka za dotik
Raziskovalci so reprogramirali kožne celice v živčne in jih nato presadili v možgane podgan – v tisti del, ki ga je kap poškodovala. “Šest mesecev po presaditvi smo lahko opazovali, kako nove celice v možganih popravljajo škodo, ki jo je povzročila kap,” je povedal Zaal Kokaia, profesor na Katedri za nevrologijo Univerze Lund. “Za dokazovanje, da so se presajene celice v možganih res pravilno povezale, smo uporabili različne tehnike sledenja: elektronsko mikroskopijo, svetlobo za izklop aktivnosti v presajenih celicah in druge. Ugotovili smo, da so vlakna iz presajenih celic zrasla na drugo stran možganov – tja, kamor nismo presadili nobene celice, in ustvarila povezave,” nadaljuje Kokaia. Študija daje upanje, da bi bilo mogoče v prihodnosti nadomestiti odmrle živčne celice z novimi, zdravimi.
Avtorji se bodo v kratkem lotili nadaljnjih študij. “Želimo izvedeti več o tem, kako presajene celice vplivajo na nasprotno polovico možganov. Prav tako želimo raziskati, kako presaditev vpliva na intelektualne funkcije, kot je spomin. Poleg tega bomo preučili možne stranske učinke. Varnost je namreč ključnega pomena, če želimo, da se bo metoda presajanja živčnih celic začela uporabljati v redni klinični praksi,” je prihodnje načrte razkril Kokaia.
Možganska kap v Sloveniji
V Sloveniji možgansko kap vsako leto doživi več kot 4000 ljudi. Smrtnost je visoka: v prvem mesecu po njej umre petina bolnikov, v naslednjem letu dni še dodatna petina. Izjemno velika je tudi invalidnost. Mnogi se po dogodku se spoprijemajo z življenjem, ki ni niti približno podobno prejšnjemu. Približno 30 % ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju, največji dejavnik tveganja pa je visok krvni tlak. V prvem letu po dogodku ima 48,5 % bolnikov okvare na področju pozornostnega sistema. Sledijo govorno-jezikovne motnje (27 %), motnje kratkoročnega pomnjenja (24,5 %) in motnje izvršilnih funkcij (18,5 %). Okvare pomembno zmanjšujejo ali omejujejo bolnikovo funkcioniranje: pri vračanju na delo, vožnji avtomobila, večopravilnih nalogah znotraj domačega okolja, socialnem vključevanju itd.
Viri:
Feigin VL, et al. World Stroke Organization (WSO): Global Stroke Fact Sheet 2022. Int J Stroke. Jan 2022. doi: 10.1177/17474930211065917.
Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2019. Nacionalni inštitut za javno zdravje. 2021. https://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2019.
Kokaia Z, Llorente IL, Carmichael ST. Customized Brain Cells for Stroke Patients Using Pluripotent Stem Cells. Stroke. May 2018. doi: 10.1161/STROKEAHA.117.018291.
