Na univerzi Mayo so temeljito raziskali, kako s prehrano vplivamo na holesterol, in določili nekaj kombinacij živil, ki holesterol nizke gostote (LDL) znižajo podobno učinkovito kot statini. Formulirali so tudi specifične prigrizke (čokoladne ploščice, smutije in ploščice z oreščki, semeni in jagodičevjem) ter 54 prostovoljcev z visokim LDL-holesterolom prosili, naj z njimi zamenjajo dva obroka na dan.
Alternativa statinom
Ugotovitve so presenetile vse in odpirajo nove alternative statinom, ki pri mnogih bolnikih po nekaj časa postanejo slabše učinkoviti, jemanje pa je povezano s številnimi neželenimi učinki. Vsega 30 dni rednega uživanja »holesterolnih« prigrizkov in smutijev je raven LDl-holesterola v povprečju znižala za devet odstotkov. Pri nekaterih je bilo znižanje celo za 30 odstotkov, kar je toliko, kot dosežemo s predpisovanjem močnih statinov. Preostalih prehranskih navad udeležencem študije ni bilo treba spreminjati, prav tako niso uvajali drugih sprememb življenjskega sloga (na primer niso povečali telesne aktivnosti).
Malo kalorij, velik učinek, sprememba v 30 dneh
Prigrizki so vsebovali od 110 do 190 kcal na porcijo (460 do 795 kJ) in vsebovali najmanj pet gramov prehranskih vlaknin. Niso vsebovali nobenih aditivov in so bili narejeni iz temne čokolade, orehov, semen čija in različnih vrst jagodičevja. Slednje so v različnih kombinacijah uporabili tudi za smutije. Kardiologinja dr. Elizabeth Klodas, vodja študije in ekipe, ki jih je razvila, je dejala, da bi preprosti prehranski triki »lahko spremenili zdravje velikega dela Američanov v vsega 30 dneh«.
Holesterol je maščobna snov, ključna za normalno delovanje telesa. Potrebujejo ga prav vse telesne celice, večina (80 odstotkov), ga nastaja v jetrih. Težava nastopi, ko se delež tako imenovanega slabega holesterola oziroma lipoproteina nizke gostote (LDL) poveča in se začne nalagati na stene arterij. To povzroči slabši pretok krvi v srce, možgane in druge organe ter poveča tveganje za angino pektoris, možgansko kap in krvne strdke. Visoke ravni LDL-holesterola so posledica različnih vzrokov, med katerimi so najpomembnejši družinska obremenitev, kronično sistemsko vnetje, debelost, premalo telesne aktivnosti in uživanje preveč mastne hrane.
Na statinih 12 odstotkov Slovencev
Statini so glavna terapija za zdravljenje visokega LDL-holesterola, jemlje pa jih 35 milijonov Američanov. Podatki NIJZ, kjer spremljajo ambulantno predpisana zdravila, kažejo, da statine jemlje 12 odstotkov Slovencev in da so v skupini zdravil za zdravljenje bolezni srca in ožilja druga najpogosteje predpisana skupina zdravil. V letu 1019 je bilo pri nas izdanih več kot 960.000 receptov za statine. Raziskave kažejo, da se bo približno eden od 50 ljudi, ki jemljejo statine, v naslednjih petih letih zato lahko izognil resnemu dogodku, kot sta srčni infarkt ali možganska kap. Vendar pa dolgotrajna raba statinov povzroči mnoge neželene učinke, na primer glavobol, bolečine v mišicah in slabost – ki za nekatere niso vredni potencialnih zaščitnih koristi.
Vir:
Stephen L Kopecky, Soumya Alias, Elizabeth Klodas, Peter J H Jones. Reduction in Serum LDL Cholesterol Using a Nutrient Compendium in Hyperlipidemic Adults Unable or Unwilling to Use Statin Therapy: A Double-Blind Randomized Crossover Clinical Trial. The Journal of Nutrition. 2022. https://doi.org/10.1093/jn/nxab375
