Študija, objavljena v reviji PLOS Biology (avtorji Andrew Kaufman, Ezen Choo, Anna Koh, Robin Dando z univerze Cornell), pa potrjuje, da vnetje, ki ga sproži debelost, dejansko zmanjša število brbončic na jeziku.
V dveh mesecih porast telesne teže za tretjino
Na jeziku je približno od 50 do 100 okušalnih celic, ki pripadajo trem glavnim skupinam. Njihova življenjska doba je le 10 dni in imajo različne vloge pri zaznavanju petih primarnih okusov: slano, sladko, grenko, kislo in umami (okus po pečenem mesu). Slednji nastane, ko čutnice na jeziku zaznajo karboksilni anion glutaminske kisline, značilen za beljakovine. Da bi ugotovili, kako debelost vpliva na okus, so avtorji miši hranili na dva načina: z običajno hrano, ki je vsebovala 14 odstotkov maščob, in s hrano z visoko vsebnostjo maščob (58 odstotkov) – režim prehranjevanja, poznan kot obesogena dieta. Po osmih tednih so miši na obesogeni dieti tehtale v povprečju za tretjino več kot miši, ki so jedle običajno hrano. Imele so tudi za približno 25 odstotkov manj okušalnih celic, brez spremembe njihove povprečne velikosti ali razporeditve znotraj posameznih skupin.
Povečana stopnja apoptoze in zmanjšano generiranje novih celic
Okušalne celice na jeziku se neprestano menjajo, vse skupaj pa izhaja iz uravnotežene kombinacije programirane celične smrti (apoptoze) in generiranja novih celic (iz bazalnih). Raziskovalci so opazili, da se je pri debelih miših stopnja apoptoze povečala, število bazalnih celic, ki se lahko razvijejo v vse preostale, pa se je zmanjšalo. Pri miših, ki so bile gensko odporne na debelost, se to ni dogajalo, čeprav so uživale zelo mastno hrano, kar pomeni, da vzrok ni uživanje maščob kot takih, pač pa kopičenje maščobnega tkiva (adipoza).
Maščevje tvori provnetne citokine
Za debelost je znano, da je povezana s kroničnim sistemskim vnetjem nizke stopnje, maščevje pa tvori provnetne citokine – molekule, ki služijo kot signal med celicami, vključno z dejavnikom tumorske nekroze alfa (TNf-alfa). Slednji ima pomembno vlogo pri razvoju vnetnih bolezni in velja za najpomembnejši provnetni citokin. Avtorji so ugotovili, da je prehrana z veliko maščobami zvišala raven TNF-alfa okrog brbončic. Če so pri miših nastajanje TNF-alfa onemogočili, se kljub povečanju telesne teže okus ni spremenil. Nasprotno pa je vbrizgavanje TNF-alfa neposredno v jezik vitkih miši povzročilo zmanjšanje števila bazalnih celic. »To kaže, da je huda prizadetost okusa zaradi obesogene diete povezana z vnetnim odzivom nizke stopnje, ki povzroča motnje v mehanizmih vzdrževanja in obnavljanja čutnih celic,« je dejal Dando. Izpostavil je praktično uporabno vrednost raziskave – razvoj novih terapevtskih strategij za zdravljenje okušalne disfunkcije pri ljudeh z debelostjo.
Viri:
Kaufman A, Choo E, Koh A, Dando R (2018) Inflammation arising from obesity reduces taste bud abundance and inhibits renewal. PLOS Biology 16(3): e2001959. https://doi.org/10.1371/journal.pbio.2001959
Dragon-Durey MA, Chen X, Kirilovsky A, Ben Hamouda N, El Sissy C, et al. (2021) Differential association between inflammatory cytokines and multiorgan dysfunction in COVID-19 patients with obesity. PLOS ONE 16(5): e0252026. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0252026
Ellulu MS, Patimah I, Khaza’ai H, Rahmat A, Abed Y. (2017) Obesity and inflammation: the linking mechanism and the complications. Arch Med Sci 13(4): 851–863. doi:10.5114/aoms.2016.58928
