Debelost še naprej ostaja najpogostejša bolezen razvitega sveta, njena pojavnost pa se kljub trudu zdravstvenih inštitucij ne umirja. Po podatkih Eurostata delež ljudi z debelostjo (ki je bolezen s hudimi posledicami) po posameznih državah variira.
Slovenija: Prekomerno težkih 65 % moških in 48,5 % žensk
Predstopnja debelosti je prekomerna telesna teža, glavni vzrok pa prenajedanje. Podatki o njej se v državah EU razlikujejo. Po podatkih EUROSTAT-a je najmanj prekomerno težkih žensk v Italiji (36 odstotkov), največ pa na Malti (55 odstotkov). Med odraslimi moškimi je najmanj prekomerno težkih na Nizozemskem (54 odstotkov), največ pa na Hrvaškem (68 odstotkov). V Sloveniji ima prekomerno telesno težo 65 odstotkov odraslih moških in 48,5 odstotkov odraslih žensk.
Strukturne spremembe v možganih
Raziskovalci iz University of California Los Angeles (UCLA) so na podlagi magnetne resonance (MRI) možganov 61 moških in 63 žensk raziskali, kako delujejo možgani pri debelosti. Ugotovili, da so pri ženskah izrazitejše spremembe v sistemu nagrajevanja, ki je povezan z odzivnostjo na dopamin. Kar kaže na to, da je pri njih prenajedanje bolj povezano s čustvi. Pri moških so opazili drugačne strukturne spremembe. Pri njih je bilo prenajedanje predvsem odvisno od tega, kar je možganom sporočalo črevesje.
Vpliv spola večji, kot so menili doslej
Po mnenju avtorjev študije, objavljene v International Journal of Obesity, spol pri zdravljenju debelosti ni dovolj obravnavan dejavnik. “Naša raziskava je prva, ki je potrdila, da možgani moških ob prenajedanju delujejo drugače, kot možgani žensk. Boljše razumevanje razlik med spoloma lahko zdravnikom omogoči natančnejše prilagajanje posameznih načinov zdravljenja debelosti,” pravijo raziskovlaci.
Prenajedanje in sistem nagrajevanja
Znano je, da stres in uporaba kemičnih substanc (zdravil, drog…) vplivata na to, kako hormoni modulirajo delovanje mezolimbičnega dopaminskega sistema. Slednji sodeluje v procesu nagrajevanja in regulira užitek. Sčasoma pripelje do do zmanjšanja dopaminske signalizacije. Povedano drugače: za enak užitek je potrebno več spodbude – kar načeloma poznamo kot odvisnost. Pretekle študije so tudi pokazale, da spremenjena predelava teh dražljajev povzroči težnje po prekomernem uživanju hrane. Le-to ma podobne učinke na dopaminski sistem kot kemični spodbujevalci (zdravila, droge…) oziroma adrenalinske aktivnosi.
Od hrane odvisni že otroci
Normalni porast telesne teže v obdobju odraščanja je od 0,6 do 0,8 kilogramov na kvadratni meter telesne površine na leto. Pri polovici najstnikov v razvitem svetu telesna teža narašča s hitrostjo več kot 1,2 kilogramov na kvadratni meter telesne površin na leto, kar vodi v debelost. Dodatna težava je, da je pri njih dieto z omejevanjem hrane zelo težko vzpostaviti. Študije so pokazale tudi, da se pri 53 odstotkih pretežkih najstnikov debelost začne že v otroštvu.
Izvirno objavo najdete TUKAJ.
