Pri prenajedanju možgani moških in žensk delujejo drugače

Raziskave kažejo, da se moški in ženske razlikujemo glede nagnjenosti k prenajedanju. Vzrok leži v možganih, točneje v predelih, ki sodelujejo v procesu nagrajevanja. Ti pri moških delujejo drugače, kot pri ženskah.

Pri ženskah je prenajedanje bolj povezano s čustvi. Foto: Bigstock

Debelost še naprej ostaja najpogostejša bolezen razvitega sveta, njena pojavnost pa se kljub trudu zdravstvenih inštitucij ne umirja. Po podatkih Eurostata delež ljudi z debelostjo (ki je bolezen s hudimi posledicami) po posameznih državah variira.

Slovenija: Prekomerno težkih 65 % moških in 48,5 % žensk

Predstopnja debelosti je prekomerna telesna teža, glavni vzrok pa prenajedanje. Podatki o njej se v državah EU razlikujejo. Po podatkih EUROSTAT-a je najmanj prekomerno težkih žensk v Italiji (36 odstotkov), največ pa na Malti (55 odstotkov). Med odraslimi moškimi je najmanj prekomerno težkih na Nizozemskem (54 odstotkov), največ pa na Hrvaškem (68 odstotkov). V Sloveniji ima prekomerno telesno težo 65 odstotkov odraslih moških in 48,5 odstotkov odraslih žensk.

Strukturne spremembe v možganih

Raziskovalci iz University of California Los Angeles (UCLA) so na podlagi magnetne resonance (MRI) možganov 61 moških in 63 žensk raziskali, kako delujejo možgani pri debelosti. Ugotovili, da so pri ženskah izrazitejše spremembe v sistemu nagrajevanja, ki je povezan z odzivnostjo na dopamin. Kar kaže na to, da je pri njih prenajedanje bolj povezano s čustvi. Pri moških so opazili drugačne strukturne spremembe. Pri njih je bilo prenajedanje predvsem odvisno od tega, kar je možganom sporočalo črevesje.

Vpliv spola večji, kot so menili doslej

Po mnenju avtorjev študije, objavljene v International Journal of Obesity, spol pri zdravljenju debelosti ni dovolj obravnavan dejavnik. “Naša raziskava je prva, ki je potrdila, da možgani moških ob prenajedanju delujejo drugače, kot možgani žensk. Boljše razumevanje razlik med spoloma lahko zdravnikom omogoči natančnejše prilagajanje posameznih načinov zdravljenja debelosti,” izpostavljajo.

Prenajedanje in sistem nagrajevanja

Znano je, da stres in uporaba kemičnih substanc (zdravil, drog…) vplivata na to, kako hormoni modulirajo delovanje mezolimbičnega dopaminskega sistema. Slednji sodeluje v procesu nagrajevanja in regulira užitek. Raziskave kažejo, da navedeni dejavniki sčasoma pripeljejo do zmanjšanja dopaminske signalizacije. Povedano drugače: za enak užitek je potrebne več spodbude – kar poznamo kot odvisnost. Pretekle študije so pokazale, da spremenjena predelava teh dražljajev povzroči prekomerno uživanje. Izkazalo se je tudi, da ima prenajedanje podobne učinke na mezolimbični dopaminski sistem kot kemični spodbujevalci (zdravila, droge…) ali adrenalinske aktivnosti.

Od hrane odvisni že otroci

Normalni porast telesne teže v obdobju odraščanja je od 0,6 do 0,8 kilogramov na kvadratni meter telesne površine na leto. Pri polovici najstnikov v razvitem svetu telesna teža narašča s hitrostjo več kot 1,2 kilogramov na kvadratni meter telesne površin na leto, kar vodi v debelost. Dodatna težava je, da je pri njih dieto z omejevanjem hrane zelo težko vzpostaviti. Študije so pokazale tudi, da se pri 53 odstotkih pretežkih najstnikov debelost začne že v otroštvu.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj