Gre za izloček hipofaringealnih in mandibularnih (žrelnih) žlez, ki ležijo ob čebelji glavi tik ob možganih. Izločajo ga mlade čebele dojilje, stare od pet do dvanajst dni, katerih naloga je skrbeti za zarod – matico, čebele delavke in trote.
Prve tri dni so z matičnim mlečkom hranjene vse ličinke v panju, po treh dneh pa le še ličinka, iz katere se bo razvila matica. Ta v svojem življenju, ki je 15-krat daljše od življenjske dobe drugih čebel, ne zaužije ničesar drugega. Edina hrana, ki jo jé, mora zato vsebovati dovolj hranljivih snovi, da ostane zdrava, močna in v formi za svojo pomembno vlogo, tj. razmnoževanje. Do danes so njegovo koristnost preučevali v številnih študijah po vsem svetu, pred kratkim pa je tudi v Sloveniji potekala klinična raziskava, v kateri so raziskovali učinke matičnega mlečka na sistemsko vnetje v telesu in z njim povezanim metabolni sindrom. Pogovarjali smo se z enim izmed njenih avtorjev dr. Rokom Kopinčem, zaposlenim v podjetju Medex, d. o. o.
Izvajanje raziskave je omogočil javni razpis »Po kreativni poti do znanja«, ki ga sofinancirata MIZŠ in EU iz Evropskega socialnega sklada, potekal pa je v sodelovanju med Fakulteto za vede in zdravje na Primorskem in podjetjem Medex, d. o. o. Kako je potekalo sodelovanje?
»Poklicali sta nas raziskovalki dr. Zala Jenko Pražnikar in dr. Ana Petelin s Fakultete za vede in zdravje UP, ki sta vodili raziskavo, in nas povabili k sodelovanju. Sami se intenzivno ukvarjajo s preučevanjem nizke stopnje kroničnega vnetja, povezave s pojavom metabolnega sindroma in preventivne prehranske intervencije. Med pregledom literature so zasledili raziskave, ki poročajo o pozitivnih vplivih matičnega mlečka na nekatere dejavnike kroničnega vnetja, predvsem v pogojih in vitro in na živalih. Želeli so preveriti delovanje tudi na ljudeh, na kar smo se z veseljem odzvali, in skupaj začrtali zasnovo klinične raziskave. Sodelovanje ocenjujemo kot zelo dobro in tudi v prihodnje načrtujemo skupno raziskovalno delo.«
Koliko ljudi je sodelovalo v raziskavi?
»Sodelovalo je 60 zdravih ljudi, starih od 30 do 45 let, brez bolezenskih simptomov, skupno pa jim je bilo to, da so imeli vsi nekoliko povišano telesno maso in delež maščevja ter zaradi tega povišano tveganje za razvoj metabolnega sindroma. 30 jih je prejemalo kapsule placeba, 30 pa 2.000 mg matičnega mlečka v kapsulah. Ljudje so bili v skupine razvrščeni naključno in nihče ni vedel, kaj jemlje, niti strokovno osebje, ki je sodelovalo pri raziskavi. Temu se reče randomizirana, dvojno slepa raziskava, kar je zelo pomembno za verodostojnost rezultatov, saj tako izključimo napačno pozitivne rezultate, ki so posledica učinka placeba.«
Kako je potekalo ocenjevanje in ali je bilo določeno tudi, kdaj udeleženci raziskave zaužijejo matični mleček?
»Raziskava je potekala deset tednov; od tega so preiskovanci v raziskavi osem tednov jemali matični mleček, 2.000 mg dnevno v dveh kapsulah, eno zjutraj in eno zvečer na prazen želodec. Zadnja dva tedna pa tega niso več jemali, saj so raziskovalci želeli ugotoviti podaljšani učinek matičnega mlečka, torej koliko časa še deluje. Meritve so izvedli po štirih, osmih in po desetih tednih. Vključevale so biokemijske analize krvi in samoocenjevalne vprašalnike glede počutja in teka. Vsi udeleženci so dobili navodila glede prehrane in vodili tudi prehranjevalni dnevnik, zato da bi zmanjšali vpliv razlik v prehranjevanju na rezultate raziskave.«
Katere so ključne sestavine matičnega mlečka ob edinstveni maščobni kislini 10-HDA, ki se v naravi nahaja izključno v matičnem mlečku, in ali lahko malce podrobneje opišete omenjeno kislino? Kako deluje v organizmu človeka?
»10-HDA je nenasičena maščobna kislina, ki jo najdemo izključno pri čebelah. Njeno delovanje v človeku je zelo slabo raziskano; kliničnih raziskav dejansko ni. Še zlasti redke so raziskave na izolirani substanci, saj večina raziskav uporablja celotni matični mleček, pri čemer je težko učinke pripisati samo 10-HDA, ampak gre najverjetneje za sinergistično delovanje različnih snovi v matičnem mlečku. Več je raziskav in vitro na različnih celičnih linijah in na živalih, zaradi česar je težko govoriti o fizioloških učinkih na človeka. Iz poskusov in vitro je najbolj raziskano protimikrobno delovanje 10-HDA na različne vrste bakterij, na podganah pa so npr. ugotovili učinek na koži »whitening«, in sicer prek zaviranja melanogeneze. Celotni matični mleček je v različnih raziskavah in vitro ali poskusih na živalih pokazal imunostimulatorno, protivnetno, kardioprotektivno, protihipertenzično delovanje, izboljšanje oksigeniranosti krvi in tkiv, povečanje števila rdečih krvničk, povečanje plodnosti živali, protioksidativno delovanje na živčevje in krvožilje ter še veliko drugih.«
Matični mleček je po videzu belkast, gost, po okusu pa kiselkast s prav posebno aromo. Na zraku se sčasoma zgosti in porjavi. Zaradi vsebnosti beljakovin, ogljikovih hidratov in vode je hitro pokvarljiv. Sestavljen je večinoma iz vode – ta predstavlja od 60 do 70 %. Naslednje sestavine so beljakovine (od 10 do 18 %), sladkorji (od 9 do 15 %), to so predvsem glukoza in fruktoza ter neznatne količine riboze, maltoze, izomaltoze, gentiobioze, turanoze, trehaloze, neotrehaloze.
Matični mleček nadalje vsebuje še lipide (od 1,5 do 7 %); to so: steroli, gliceroli, vosek, nevtralne maščobe, fosfolipidi, različni bioaktivni čebelji proteini in encimi ter proste organske kisline. Drugo so rudninske snovi, encimi, živčni prenašalci, vsebuje pa še vitamin C, vitamine B-kompleksa, vitamin D in nekaj vitamina E.
Med najpomembnejšimi sestavinami matičnega mlečka, poleg 10-HDA, so gotovo različni čebelji proteini, ki med drugim delujejo tudi protibakterijsko in protihipertenzijsko; to so: defenzini, apalbumini, rojalaktin, apisimin in drugi. Veliko učinkov in mehanizmov delovanja teh proteinov še ni dobro preučenih.«
Izsledki raziskave so nadvse zanimivi, saj so poleg podpornega delovanja imunskemu sistemu pokazali še druge prednosti za človekovo zdravje. Katere?
»Izsledki so postregli z navdušujočimi številkami: 21-odstotno znižanje CRP, ki je pokazatelj sistemskega vnetja, 34-odstotno zvišanje hormona adiponektina, ki v telesu zmanjšuje vnetje, 35-odstotni dvig lastnega antioksidanta bilirubina, 8-odstotno znižanje skupnega holesterola in 17-odstotno povečanje leptina, hormona, ki sproži občutek sitosti. Posebej vzpodbudno je tudi dejstvo, da so večino učinkov izmerili še dva tedna po prenehanju jemanja matičnega mlečka.«
Ob branju izsledkov raziskave bo marsikdo posegel po matičnem mlečku. Gotovo pa ni vseeno, kakšne kakovosti je. Vemo, da je na trgu veliko izdelkov, ki vsi po vrsti zagotavljajo odlično delovanje. Na kaj je treba biti pozoren in kaj odlikuje kakovosten izdelek?
»Na trgu najdemo matični mleček v prehranskih dopolnilih v obliki sirupov in kapsul ter v kozmetičnih izdelkih. Kot merilo kakovosti velja prisotnost nenasičene maščobne kisline 10-HDA, ki jo najdemo le v njem. Poiščimo torej izdelke s standardizirano vsebnostjo 10 HDA. Matični mleček je lahko liofiliziran (posušen) ali svež. Izdelki naj imajo ustrezno deklaracijo in zagotovljene ustrezne kontrolne postopke.«
