Rastlinska hrana zmanjšuje tveganje za odpoved srca

Rastlinska hrana zmanjšuje tveganje odpoved srca, kaže najnovejša raziskava, ki so jo na velikem vzorcu zdravih odraslih opravili v ZDA. S tem so potrdili ugotovitve številnih prejšnjih študij, ki so dokazale zdravstvene koristi uživanja velikih količin sveže zelenjave in sadja ter drugih živil rastlinskega izvora.

Rastlinska hrana zmanjšuje tveganje za odpoved srca in povišan krvni tlak. Foto: Bigstock

Raziskovalci so spremljali prehranske navade več kot 16 tisoč odraslih Američanov obeh spolov. Njihova povprečna starost je bila 64 let, tretjina jih je bilo temnopoltih. Nihče od njih ni imel diagnosticirane bolezni srca ali povišanega krvnega tlaka. Izpolnili so podrobni vprašalnik o svojih prehranskih navadah, ki je vseboval 150 vprašanj o 107 različnih vrstah živil.

Pet prehranskih vzorcev

Na podlagi odgovorov so raziskovalci oblikovali 56 skupin živil, ki so jih razvrstili v pet različnih prehranskih vzorcev. V prvem so bile najbolj zastopane testenine, meso, mehiške jedi in hitra hrana (fast food). V drugem so prevladovali sadje, zelenjava, fižol in ribe. V tretjem je prevladovala hrana z veliko sladkorja in maščobami: kruh, sladice, sladoled, sladke žitarice, čokoladni namazi …. V četrtem so prevladovala ocvrta in mastna živila, predelane mesnine, jajca in sladke pijače. V petega so razvrstili alkohol (vino, pivo) in listnato zelenjavo ter solatne prelive.

Rastlinska hrana za 41 odstotkov zmanjšala zbolevnost

Izkazalo se je, da je bilo v skupini, ki je uživala pretežno hrano rastlinskega izvora (sadje,zelenjava, ribe, fižol) za 41 odstotkov manj povišanega krvnega tlaka. V skupini, ki se je prehranjevala pretežno z živili iz četrte skupine (ocvrta in mastna hrana, sladke pijače, predelane mesnine) pa je bila zbolevnost za boleznimi srca in ožilja kar za 72 odstotkov večja od povprečja.

»Dokazali smo, kako pomembno vlogo pri varovanju srca igra prehrana,« je izsledke komentirala Kyla Lara iz Medicinske fakultete Mount Sinai (ZDA), vodilna avtorica raziskave. »Nujno je, da ljudi prepričamo v uživanje več zelenjave in beljakovin rastlinskega izvora, kot so leča, čičerka, oreščki, fižol. Taka prehrana je prihodnost zdravja.« Gre za tako imenovano MIND dieto.

Kaj je MIND dieta?

MIND dieta je zaslovela, ko je študija na tisoč starostnikih pokazala za 50 odstotkov manj demence pri tistih, ki so se je držali. Gre za kombinacijo mediteranske prehrane in živil, ki dokazano znižujejo krvni tlak. Ljudje ji lahko sledijo, saj je preprosta, pestra in okusna. Osnovni princip je zmanjševanje sistemskega vnetja s kombinacijo nemastnih beljakovin, omega 3 maščobnih kislin, antioksidantov in vlaknin. Pri MIND dieti ni dnevnih omejitev kalorij ali predpisane ure za vsak obrok. Zastopane so vse skupine živil.

Smernice MIND diete

Na jedilniku naj se vsak dan dva do trikrat znajdejo neoluščene žitarice (vsakič pol skodelice riža, kaše, kvinoje itd. ali rezina polnozrnatega kruha), listnata ali druga zelenjava (ena skodelica), enkrat na dan pa tudi kozarec vina. Glavni vir maščobe je olivno olje. Vlogo prigrizkov (namesto čipsa pred televizijo) naj prevzamejo oreščki. Dovolj bo tretjina skodelice na dan. Vsak drugi dan naj se na krožniku znajde pol skodelice stročnic. Dvakrat na teden si privoščite ribo, trikrat na teden pa belo meso. Štiri do petkrat na teden posezite po jagodičevju: maline, jagode, borovnice, brusnice…

Živila, ki se jim velja izogibati, so rdeče meso in slaščice, pa tudi margarina, mastni siri, cvrtje ter hitra hrana (fast food). Na jedilniku naj bodo enkrat na mesec. Gre za živila, ki neposredno spodbujajo nastanek metabolnega sindroma, ki maši žile, povečuje holesterol, vodi v sladkorno bolezen tip 2 ter zvišuje krvni tlak ter tveganje za možgansko kap.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj