Ura več v postelji ni edina ugodnost, ki smo dobili ta konec tedna. Dodatnih 60 minut spanja resnično vpliva na naše zdravje. Bolnikom z boleznimi srca in ožilja potencialno celo lahko reši življenje. Podatki namreč kažejo, da se ob zimskem premiku ure nazaj število infarktov zmanjša za 20 odstotkov. Ko spomladi preidemo na poletni čas, se zgodba obrne: infarktov je za 25 odstotkov več. Kazali na uri namreč vplivajo, bolje rečeno zmedejo cirkadiani ritem, kar vpliva na hormonski in metabolni sistem.
Premikanje ure in bolezni srca
Nedavna študija znanstvenikov iz Univerze Colorado je pokazala, da se v dveh do treh dneh po prehodu na zimski čas, število potencialno usodnih miokardnih infarktov zmanjša za približno 20 odstotkov. Ko spomladi ure prestavimo za eno uro naprej, »poskočijo« tudi težave s srcem: število infarktov se poveča za 25 odstotkov. Vzrok za oboje je – spanje. Že samo ena ura spanja manj na noč lahko povzroči resne zdravstvene težave. Nespečnost sicer že dolgo velja za močan dejavnik bolezni srca in ožilja ter hormonskih motenj.
Ogroženi tudi popolnoma zdravi ljudje
Lani je raziskava na 460.000 Britancih ugotovila, da so tudi tisti brez družinske anamneze srčnih bolezni, ki so bili popolnoma fit in zdravi in brez zgodovine bolezni srca in ožilja v družini, z odrekanjem spanju tvegali srčni napad. Tisti, ki so spali manj manj kot šest ur na noč so imeli za petino večjo verjetnost za srčni infarkt kot tisti, ki so spali sedem ali osem ur. Če so spali pet ur ali manj, se je tveganje povečalo za več kot 50 odstotkov.
Slab spanec dvigne krvni tlak
Profesor Melvin Lobo, specialist za srčne bolezni pri Bartovem NHS Health Trustu v Londonu izpostavlja, da ni pomemben samo čas, ki ga preživimo v postelji, pač pa tudi kakovost spanja. “Če se čez dan izčrpate in se ponoči zbujate, se dvigne raven hormonov, ki povišajo krvni tlak,” pa pravi profesor Naveed Sattar z Katedre za kardiovaskularne bolezni na Univerzi Glasgow.
Spanje vpleteno v hormone in metabolizem
Pomanjkanje spanja tudi poruši ravnovesje hormonov, ki nadzorujejo apetit. Študije kažejo, da prehranjevanje uro do dve pred spanjem zmoti cirkadiani ritem, kar negativno vpliva na metabolizem. Telo postane manj učinkovito pri razgradnji hrane za pridobivanje energije, kar povzroča velika nihanja krvnega sladkorja in dvig krvnega tlaka. Oba sta znana dejavnika tveganja za srčni infarkt.
Ateroskleroza in spanje
Premalo spanja na preizkušnjo postavi tudi ožilje. Študija, ki so jo opravili na Univerzi Chicago je pokazala, kako koristen je dober spanec za arterije. Tisti, ki so ponoči v povprečju spali šest ur, so v naslednjih petih letih trikrat pogosteje zboleli za aterosklerozo kot tisti, ki so spali osem ur.
