Preparati so seveda učinkoviti in delujejo, a brez naših vzporednih ukrepov, ki niso vedno preprosti in hitri, res ne bodo dosegli želenega učinka dokončne odprave uši pri malčku, najstnici/-ku ali celo pri nas samih.
Suzana Levanič, mag. farm., koncesionarka Lekarne Zupančičeva jama Ljubljana. Foto: Osebni arhiv
V letošnji jeseni sicer v lekarnah ugotavljamo, da je tovrstnih težav z naglavnimi ušmi manj kot po navadi v tem času. Takoj ob začetku šolskega leta ali vrnitvi z različnih obšolskih dejavnosti, ko so otroci spet v tesnejših stikih, se namreč uši običajno prenašajo z neposrednim dotikom glava z glavo in tesnih stikih, česar pa zaradi epidemijskih »koronaukrepov« letos ni toliko.
Kljub temu pa staršem toplo priporočam, da se vedejo odgovorno, in če odkrijejo uši pri svojem otroku, obvestijo vrtec ali šolo, da se lahko ustrezno odzove ter obvesti starše preostalih otrok in vse vpletene, da so pozorni in se lotijo morebiti potrebnega odpravljanja naglavnih uši.
Ukrepi zajemajo preventivo, potrebno hitro zdravljenje in odstranjevanje uši. Zdravljenje izvajamo s preparati za razuševanje, ki jih kupimo v lekarni, z rednim pregledovanjem in s prečesavanjem lasišča ter z ukrepi, kot so tudi razuševanje predmetov, oblačil, pripomočkov za nego. Cilj je, da čim hitreje odpravimo uši v celotnih kolektivih vrtca/šole; s tem preprečimo tudi ponovitve in posledično nezadovoljstvo in slabo voljo, ko vaš otrok ponovno dobi uši. Pomembno je, da hkrati ukrepajo vsi, ki so se nahajali v isti skupini oziroma so bili v stiku z osebo, ki ima naglavne uši. Ko se na šoli ali v vrtcu odkrijejo naglavne uši, moramo lasišče vseh kontaktnih oseb pregledovati vsaj enkrat tedensko. Če najdemo uši v družini, lasišče vseh družinskih članov pregledujemo vsak dan oziroma jim dnevno prečesavamo lase z gostim glavnikom. Dobro je podrobno pregledati predvsem zatilje in za ušesi. Seveda ob tem tako ni več razloga, da otrok izostane iz šole ali vrtca.
Zdravljenje zajema hkratno izvajanje vseh ukrepov, kot so: uporaba šamponov, losjonov, gelov ali pršil, ki vsebujejo insekticide (naravne ali umetne) ali mehanske preparate in pripomočke, ki prekrijejo gnide in uši ter jih zadušijo in izsušijo. Preparate za razuševanje uporabljamo natančno po navodilih proizvajalca, in to na suhem lasišču, ne na opranih laseh, in obvezno ponovimo postopek čez 7–10 dni. Hkrati uši tudi mehansko odstranjujemo.
Izvajamo higienske ukrepe, kot so: v družini počistimo, posesamo in operemo vse glavnike, posteljnino, sedežne prevleke, avtosedeže in druge predmete, na katerih pogosto prihaja do stika z glavo oziroma lasiščem. Učinkovito je umivanje z vročo vodo, pranje posteljnine na 60 °C, parno likanje in kemično čiščenje. Predmete, ki jih ne moremo oprati, pa damo v plastično vrečko, ki jo tesno zavežemo in pustimo 10–14 dni na sobni temperaturi, manjše stvari lahko tudi postavimo v zmrzovalnik za 24 ur.
V lekarni se večkrat srečamo tudi s starši, ki želijo že preventivno izvajati razuševanje s šamponi. Pojasnimo jim, da preventive s šamponi, namenjenimi zdravljenju, ki vsebujejo insekticide, ne izvajamo, da pa obstajajo prav za preventivo namenjeni preparati in jih je smiselno uporabljati, ko smo gnide in uši že uspešno odstranili in/ali se otrok še vedno giblje v okolju, v katerem je pogostost naglavnih uši visoka. Preventivni postopki proti ušem pred okužbo in po njej z naglavnimi ušmi in gnidami so na voljo in se priporočajo.
Pogosto so mamice tudi dodatno obupane, ker imajo njihove deklice lepe dolge lase in jih ne bi želele skrajšati zaradi težav z naglavnimi ušmi. Prosijo za nasvet. Seveda ni nujno striženje las, je pa treba vložiti več truda pri odpravi uši, ker je potrebno temeljito prečesavanje z gostim glavnikom in seveda nanašanje več preparata na lase, kar predstavlja povečan strošek.
V lekarni se srečamo tudi s starši, ki se čudijo, kako to, da se uši še niso iztrebile, in zatrjujejo, da imajo v družini primerno higieno. Včasih jih celo zajame panika, še posebej, ko njihov otrok dobi naglavne uši prvič. V lekarnah jim mirno pojasnimo, da naglavne uši niso nadloga nižjih slojev, niso znak pomanjkljive higiene. Lahko jih dobi vsak, ne glede na družbeni razred, višino dohodka ali higieno, njihovo izkoreninjenje pa je v velikih skupinah ljudi pogojeno z usklajenim delovanjem vseh udeleženih.
Za zaključek pa še: vedimo se odgovorno do družbe, svojih otrok in do šole, vrtcev oziroma tamkajšnjih zaposlenih. Enako kot je v tem trenutku tudi s koronavirusno epidemijo, pri kateri sta moč in uspeh predvsem in samo v složnosti ter odgovornosti do tega, kar se dogaja v naši okolici. Edino tako bomo skupaj odpravili težave.
Ne sme in ne more biti pretežko. Pa saj gre za naše zdravje.
