Prehrana z visoko vsebnostjo sladkorja je pri odraslih povezana s številnimi negativnimi vplivi na zdravje: debelost, bolezni srca in ožilja, poslabšanje spomina, pozornosti in koncentracije… Manj pa je znanega o tem, kako na razvoj možganov vpliva velika poraba sladkorja v otroštvu. Natančneje, kako vpliva na hipokampus – za katerega je znano, da je ključnega pomena za učenje in spomin. Na to vprašanje so s poskusom na živalih poskusili odgovoriti raziskovalci Univerze South California.
Ugotovili so, da vsakodnevno uživanje sladkanih pijač v mladosti poslabša uspešnost učenja in spomin v odraslosti. Ključ do poslabšanja spomina zaradi sladkorja je sprememba črevesne mikrobiote oziroma črevesnih bakterij. Sladkor v zgodnjem življenju je (v raziskavi) povišal raven parabakteroidov v črevesju in višje kot je bila njihova raven, slabše so se živali odrezale na testu spomina, pravijo avtorji.
Dodani sladkor: ne več kot 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa
Večina prehranskih smernic priporoča omejitev dodanega sladkorja na največ 10 odstotkov energijskega vnosa na dan. Dejanski podatki pa kažejo, da večina otrok in najstnikov med 9. in 18. letom starosti to priporočilo presega, večino »presežka« pa zaužijejo s sladkimi pijačami.
Hipokampus igra pomembno vlogo pri različnih kognitivnih funkcijah, razvija pa se še v pozno adolescenco. Raziskovalce je zanimalo, kako nanj preko črevesne mikrobiote vpliva prehrana z veliko sladkorja. Mladiče podgan so razdelili v dve skupini. Ena skupina za pitje dobivala le vodo, druga pa čaj, v katerem je bilo 11 odstotkov sladkorja – kar je primerljivo z deležem sladkorja v sladkih pijačah. Nato so pri obeh skupinah testirali delovanje hipokampusa. Šlo je za dve vaji: ena je bila – kar so vedeli že od prej, odvisna od delovanja hipokampusa, druga pa ne.
Sposobnost prepoznavanja konteksta
Prva vaja je bila sposobnost prepoznavanja konteksta. Torej: ali so podgane sposobne prepoznati, v kakšnem kontekstu so videle nek predmet. “Ugotovili smo, da so podgane, ki so uživale sladkor v zgodnjem življenju, slabo sposobne razlikovati, da je predmet nov v določenem kontekstu. Podgane, ki niso dobivale sladkorja, so to nalogo opravile brez težav,« pojasnjujejo avtorji.
V drugi vaji so merili kratkoročni spomin. Gre za od hipokampusa neodvisno spominsko funkcijo, ki vključuje sposobnost živali, da prepoznajo nekaj, kar so pred kratkim videle. Pri tej nalogi sladkor ni imel nobenega vpliva. Obe skupini živali sta se odrezali enako dobro. “Zdi se, da uživanje sladkorja v zgodnjem obdobju življenja selektivno poslabša delovanje hipokampusa ter posledično vse miselne naloge, povezane z njim.
Bakterije v črevesju in kognitivni primanjkljaj
Dodatne analize so pokazale, da je vnos veliko sladkorja privedel do povišanih ravni parabakteroidov v črevesni mikrobioti. Slednjo sestavlja več kot 100 milijard mikroorganizmov v prebavilih, ki imajo pomembno vlogo pri zdravju in boleznih. Da bi bolje prepoznali mehanizem, s katerim bakterije v črevesju vplivajo na spomin in učenje, so izvedli nov poskus. Povečali so raven parabakteroidov v črevesju podgan, ki niso uživale sladkorja. Posledica je bila, da so »padle« pri obeh tipih nalog. “Bakterije so že same po sebi povzročile nekaj kognitivnih primanjkljajev,” pravijo avtorji. Izpostavljajo tudi, da bo za natančnejše prepoznavanje mehanizmov, po katerih deluje signalizacija med črevesjem in možgani, potrebnih več raziskav.
Celotno raziskavo najdete TUKAJ.
