Zaloge železa (in tudi drugih mineralnih snovi) so še posebej pomembne spomladi, s prihodom toplejših dni. Gre za obdobje, ko začutimo utrujenost, šibkost, brezvoljnost. Tudi premik ure, ki ga zadnjo soboto v marcu premaknemo naprej, k stanju tihe izčrpanosti, ne pripomore. Prej nasprotno, pogosto se ji pridruži še nenaspanost, včasih tudi prehodne motnje nespečnosti. Kombinacija, ki zahteva ukrepanje.
Kot smo omenili v uvodu, naše telo nujno potrebuje železo, saj brez zadostne količine le tega ne more pravilno delovati. Železo ima ključno vlogo pri tvorjenju rdečih krvnih celic, delovanju srca in skeletnih mišic, odzivu na okužbe, ohranjanju ravni energije in normalnem delovanju možganov. Pomanjkanje železa se pojavlja ni redek pojav, saj se z njim sooča tretjina svetovnega prebivalstva.
Slabokrvnost ali anemija je bolezensko stanje, ki nastane zaradi zmanjšane celotne količine hemoglobina v telesu. Hemoglobin je protein v rdečih krvnih celicah (eritrocitih), omogoča prenos kisika iz pljuč v tkiva ter prenos ogljikovega dioksida iz tkiv v pljuča. Pri zmanjšani količini hemoglobina je v ospredju pomanjkanje kisika, medtem ko izločanje ogljikovega dioksida ni moteno. Anemija ni bolezen, temveč simptom, pri katerem je treba ugotoviti vzrok njenega nastanka.
Poznamo različne vrste anemij, najpogostejša med njimi je anemija zaradi pomanjkanja železa. V razvitem svetu je pogostejša pri ženskah v rodni dobi zaradi obilnih menstruacij. Poleg slednjih so v razvitem svetu najpogostejši razlogi zanjo krvavitev iz prebavil, motena absorpcija železa in diete brez mesa. Pogosteje jo ugotavljamo pri osebah, ki redno jemljejo nesteroidne antirevmatike in zaviralce protonske črpalke, slednje verjetno zaradi ulkusne bolezni in zmanjšanja kislosti želodčnega soka. Najdemo jo lahko tudi pri bolnikih s sindromom Munchausen. Pomanjkanje železa imajo lahko tudi otroci, mladostniki in nosečnice.
Kako se kaže anemija
Težave, ki jih ima bolnik zaradi anemije, so odvisne od stopnje anemije, od hitrosti nastanka in od morebitne prizadetosti drugih organskih sistemov, predvsem srca, ožilja in pljuč. Bolniki tožijo zaradi hitre utrudljivosti, splošne nemoči, hitrega utripa srca, težke sape, šumenja v ušesih, zaspanosti, otežene koncentracije, prebavnih težav, spolne nemoči in motenj menstrualnega ciklusa. Te težave so splošne in prisotne pri vseh vrstah anemije, ne glede na vzrok. Pri pregledu pri bolnikih z anemijo izstopa bledica kože in sluznic, predvsem ocenjujemo barvo dlani in ustne sluznice.
Anemija nastaja postopoma.Najprej nastopi pomanjkanje zalog železa, brez pomanjkanja funkcionalnega železa. Ko so zaloge železa izčrpane, postane zaradi pomanjkanja železa okrnjena od železa odvisna eritropoeza. Kljub temu je sprva vrednost hemoglobina lahko še normalna. Če stanja ne uredimo, nastane sideropenična mikrocitna anemija (anemija zaradi pomanjkanja železa oziroma SDA).
Prepoznavanje anemije zaradi pomanjkanja železa
Za diagnozo in opredelitev anemije moramo pri bolniku vedno opraviti laboratorijske preiskave. Osnovna preiskava je hemogram ali krvna slika. Poleg hemograma pogosto opravimo še dodatne laboratorijske preiskave, s katerimi ocenimo stanje železa v organizmu, koncentracijo vitaminov B12 in folne kisline, morebitno okvaro ledvic in jeter, ki sta lahko vzrok anemije.
Pri diagnostiki in opredelitvi anemij so najpomembnejši podatki koncentracija hemoglobina, povprečni volumen eritrocita in število oziroma delež eritrocitov v zorenju (retikulocitov).
Kako zdravimo anemijo
Raven hemoglobina, ko anemija začne škodovati človekovemu telesu, je 70 g/L in manj. Anemijo zaradi pomanjkanja železa vedno zdravimo z železom.
Priporočeni dnevni odmerek za odraslega bolnika je 200 mg, ki se ga običajno razdeli na jutranji in večerni odmerek. Zdravljenje poteka tri mesece. Pričakovan porast ravni hemoglobina je 20 g/L v treh tednih oziroma 1 g/L dnevno. Za zapolnitev zalog železa se nadaljuje zdravljenje z odmerkom 100 mg na dan še 3–6 mesecev. Absorpcija železa je boljša, če se železo jemlje na tešče ali vsaj dve uri po obroku ter ob dodatku vitamina C.
Nekateri avtorji svetujejo jemanje pripravkov železa ob mesnem obroku.
Absorpcija se zmanjša ob sočasnem uživanju kalcija (mleko in mlečni izdelki), čreslovine (črni čaj, nekateri zeliščni čaji, rdeče vino), fitatov (kosmiči, žitarice) in kofeina. Železovi pripravki lahko povzročajo prebavne težave, kar je najpogostejši razlog za neučinkovito zdravljenje. Redno uživanje železovih pripravkov je namreč za učinkovitost zdravljenja pomembnejše od izbire med dvovalentno ali trivalentno obliko železa. Nekateri proizvajalci menijo, da so pripravki s počasnim sproščanjem železa (angl. slow release) ustreznejši. Vendar se začne železo iz takega pripravka sproščati šele distalno od dvanajstnika, kjer absorpcije ni več. Večina železa se namreč absorbira v zgornjih delih prebavil dopolovice jejunuma (srednjega dela tankega črevesja).
Ogroženi vegani, ženske v rodnem obdobju, starostniki, osebe po kirurških posegih
Ogrožene skupine so torej predvsem majhni otroci, adolescenti, ljudje s posebnimi načini prehranjevanja in ženske v rodnem obdobju. Pri slednjih lahko zasledimo pomanjkanje železa kar v 30 %, vzroki zanjo so lahko nosečnost in dojenje, krvavitve iz prebavil, sečil in rodil. Za anemijo je lahko kriva tudi motena absorpcija železa iz prebavil zaradi spremljajočih kroničnih bolezni, bolezni prebavil ali kirurškega zdravljenja. Rizične skupine so tudi starostniki ter vegetarijanci in vegani. Zdravljenje z nadomeščanjem železa je pri anemiji zaradi pomanjkanja železa zgolj simptomatski ukrep. Ključno je poiskati vzrok in ga odpraviti.
Dnevna izguba železa pri moškem znaša približno 1 mg/dan, pri ženski v rodnem obdobju 1,5 mg/dan, v nosečnosti pa 2 mg/dan. Z mesečnim perilom ženska dodatno izgubi približno 20 mg železa/mesec.
Normalna zahodna dieta zagotavlja oralni vnos približno 15 mg železa/dan. Absorbira pa se le 5–10 % zaužitega železa, nekaj več, če gre za obliko Fe 2+ (fero) železa. Železo je v naravi in v naši hrani (pa tudi v zdravilih) v dveh oblikah, v obliki soli in v hemski obliki, to je železo, vezano na hemski obroč. Hem je kompleksna molekula, ki veže kisik in ga v rdečih krvničkah prenaša po krvi do vseh tkiv. Hemsko železo je najpogosteje v hemoglobinu in mioglobinu, ki sta v krvi in mišicah. V prehranskih dopolnilih je hemsko železo le v novem preparatu, ki se dobi v lekarni brez recepta. Glavna prednost je, da je absorpcija železa iz tega preparata, ki se imenuje Richter Ferro Bio, tako kot iz mesa boljša kot iz druge hrane in zdravil, zato se zaloge železa hitreje napolnijo. Tabletke s hemskim železom ne dražijo prebavil, ker ne vsebujejo laktoze in glutena, pa tudi ni težav ob dolgoročnem jemanju preparata.
Osnovna preiskava krvi – hemogram
Hemogram je osnovna laboratorijska hematološka preiskava. Opravimo ga s pomočjo avtomatiziranega hematološkega analizatorja. Poznamo rdečo, belo in trombocitno krvno sliko. V rdečo krvno sliko sodijo število eritrocitov, koncentracija hemoglobina, prostornina stisnjenih eritrocitov (hematokrit), število oziroma delež retikulocitov, eritrocitni indeksi in morfološke spremembe eritrocitov, ki jih lahko vidimo v mikroskopu.
Koncentracija hemoglobina je odvisna od starosti in spola. Pri zdravih odraslih ženskah znaša 120–150 gr/L, pri zdravih moških pa 130–170 gr/L. Če je koncentracija hemoglobina v območju med spodnjimi referenčnimi vrednostmi in koncentracijo 100 gr/L, govorimo o anemiji lahke stopnje. Pri koncentraciji hemoglobina 70–100 gr/L govorimo o srednje težki anemiji, pri vrednostih hemoglobina pod 70 gr/L pa o težki anemiji. Seveda pa klinična slika anemije ni odvisna samo od stopnje anemije, ampak tudi od hitrosti nastanka in od pridruženih bolezni.
Povprečen volumen eritrocita (PVE) je pri zdravih osebah 83–101 femtolitrov (fL). Če je PVE manjši kot 83 fL, govorimo o mikrocitnih anemijah, kamor sodi tudi anemija, ki je predmet obravnave pričujočega članka.
Zaloge železa v človekovem telesu znašajo okoli 4 g. Dnevna izguba železa pri moškem znaša približno 1 mg/dan, pri ženski v rodnem obdobju 1,5 mg/dan, v nosečnosti pa 2 mg/dan. Z mesečnim perilom ženska dodatno izgubi približno 20 mg železa/mesec. Zaradi naštetega je kar tretjina žensk v rodnem obdobju slabokrvnih ob pomanjkanju železa.
Viri:
1. Anemije : vodnik za bolnike / [urednica Majda Slapar]. Dopolnjena izdaja. (marec 2018). Mengeš : Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije. Pridobljeno 3. 4. 2021, s http://www.drustvo-bkb.si
2.Cvejić Vidali G, Zver S. Analiza bolnikov z anemijo zaradi pomanjkanja železa v hematološki ambulanti. Zdrav Vestn. 2018;87(5–6):223–36.
3.V. Švajger S, Že mejna slabokrvnost močno okrni naše počutje. Revija za moje zdravje 56, 2020.
