Retrospektivna analiza, v kateri so podatke standardiziranega vprašalnika o stresu na delovnem mestu primerjali z MRI slikami možganov v starosti je potrdila, da stres uničevalno deluje na možgane. Opravili so jo raziskovalci na Department of Human Development and Family Studies (Univerza v Coloradu) , vanjo pa zajeli 99 zdravih odraslih v starosti od 60 do 79 let. Odkrili so, da je hipokampus pri tistih, ki so bili, ko so še hodili v službo, podvrženi intenzivnemu fizičnemu stresu, manjši in slabše opravlja svoje naloge. Ugotovitve so 22. julija letos objavili v Frontiers in Human Neuroscience.
Dejavnik tveganja za številne bolezni
V povprečju preživimo v službi več kot osem ur na dan. Večina ljudi ostane delovno aktivna 40 let – kar je več, kot porabijo za vse ostale dejavnosti – razen spanja, skupaj. “Že od prej vemo, da stres pospeši staranje in da je je dejavnik tveganja za številne bolezni. Prvič pa nam je uspelo dokazati, da stres na delovnem mestu fiziološko spremeni možgane, pospeši degenerativne procese in neposredno vpliva na kognicijo,” pojasnjuje Burzynska.
Zahteve pri delu pomembno vplivajo na nivo stresa
Telesna aktivnost v prostem času je povezana z večjo aktivnostjo hipokampusa, vendar je hkrati prisotna negativna korelacija s fizičnimi zahtevami pri delu. “Ta ugotovitev kaže, da imajo lahko telesne zahteve, povezane z delom, vzporedne povezave z zdravjem možganov,” je pojasnila Burzynska. “Večina intervencij (v smislu telesne aktivnosti) za odlog kognitivnega upada se osredotoča na prosti čas posameznika, ne pa na njegovo delovno mesto. Čeprav je prav tu veliko prostora za spremembe, ki bi pripomogle k dolgoročnemu možganskemu zdravju,” je prepričana.
Zahtevna oskrba ljudi s kognitivnimi okvarami
Na aktivnost hipokampusa vplivajo številni dejavniki, kot so starost, spol, velikost možganov, stopnja izobrazbe, naziv delovnega mesta, leta v poklicu in splošni psihološki stres. “Skrb za ljudi s kognitivnimi okvarami je povezana z velikimi stroški, tako na ekonomski kot na čustveni in družbeni ravni,” pravi Burzynska. “Če bi lahko vplivali na zdravje možganov prej, na primer v srednjih letih, bi to lahko spremenilo vse.”
Težava je tudi nekonsistentnost preučevanja. “Raziskave na to temo so precej razdrobljene. Ena od študij je na primer povezala izkušnje vodenja v srednjem življenjskem obdobju z večjim obsegom hipokampusa v starejši starosti. Druga je pokazala, da imajo taksisti večji hipokampus kot vozniki mestnih avtobusov. V naši raziskavi se je pokazalo, da sama kompleksnost dela ne vplivata na velikost hipokampusa,” pojasnjuje Burzynska. Izpostavlja, da bo za celostno razumevanje vpliva različnih vrst poklicnega dela na miselne sposobnosti v starosti – ter s tem povezano hitreje razvijajočo se demenco, potrebnega še precej raziskovalnega dela.
Izvirno objavo v celoti najdete TUKAJ.
