Pri zdravi, optimalno uravnoteženi prehrani do pomanjkanja vitaminov ne more priti. Ampak – koliko se nas v resnici prehranjuje tako? Še posebej, če vemo, da vsak dan potrebujemo trinajst vitaminov, poleg tega pa še številne minerale, snovi v sledeh, prehranske vlaknine in druga hranila, ki jih vnašamo s hrano. V poplavi informacij je težko presoditi, katerim lahko zaupamo in katerim ne. Kaj moramo torej vedeti o vitaminih in kako izbrati prave?
Vitaminov nam kronično primanjkuje
»Najboljši vir vitaminov so cela, nepredelana živila, obrana v času zrelosti. Zrastejo naravno iz zemlje, hranilne snovi v njih pa se nahajajo v obliki, ki jo naše telo najlaže vsrka,« pravi nutricistka Amanda Henham, ter nadaljuje: »Pomembno je tudi vedeti, da kuhanje vitamine spremeni, še posebej tiste, ki so topni v vodi. Zato je idealno, da kombiniramo surovo in kuhano hrano.«
” Ko ohrovt doseže našo mizo, je na poti teden dni, in v tem času izgubi do 30 odstotkov vitaminov.”
Tako teorija. Praksa je drugačna. Poročilo Dietary Guidelines Advisory Committee za leto 2017 navaja, da večina odrasle populacije uživa premalo vitamina A, vitamina D, vitamina E, folne kisline, vitamina C, kalcija, magnezija in železa. Slednje posebej velja za ženske pred menopavzo. Dietetičarka Emily Braaten pravi, naj vztrajamo in čim več vitaminov zaužijemo s prehrano. Kar pomeni od 300 do 500 gramov zelenjave na dan – količina, ki jo marsikdo težko spravi »po grlu«.
Dlje, kot potuje zelenjava, bolj prehransko osiromašena je
Vse več prehranskih strokovnjakov in zdravnikov pa meni, da samo s prehrano težko zadostimo dnevne potrebe po vitaminih in mineralih. “Obdelovalna zemlja je osiromašena hranil, hrana pa prepotuje na tisoče kilometrov, preden pride do potrošnika. Ko ohrovt doseže našo mizo, je na poti teden dni, in v tem času izgubi do 30 odstotkov vitaminov,« izpostavljajo strokovnjaki. Svetujejo kombinacijo cele, organsko pridelane zelenjave ter kakovostnega vitaminskega dodatka. Kjer pa vlada prava zmeda.
“Ključno pri prehranskih dopolnilih je, kakšna je njihova biološka razpoložljivost (sposobnost, da jih naše telo vsrka ter kasneje tudi uporabi).”
Neurejeni trg vitaminskih dodatkov
Ker vitaminski dodatki ne sodijo pod zdravila, jih lahko proizvaja in prodaja praktično vsakdo, kontrola njihove kakovosti in učinkovitosti pa je »misija nemogoče«. Uporabniki smo tako na milost in nemilost prepuščeni agresivnemu oglaševanju, nekritično kupovanje (in uživanje) pa zdravju bolj škodi kot koristi. Ključno pri prehranskih dopolnilih je, kakšna je njihova biološka razpoložljivost (sposobnost, da jih naše telo vsrka ter kasneje tudi uporabi). Pogosto je zanemarljiva, pripravki pa vsebujejo tudi umetna barvila in druge dodatke. Prvo pravilo se zato glasi: proizvajalca natančno preverimo, ne glede na to, ali kupujemo v supermarketu, preko spleta ali v lekarni. Slednja ni jamstvo za kakovost prodajanega, saj zakonodaja določa, da za kakovost odgovarja izdelka odgovarja vsak proizvajalec sam (in ne tisti, ki ga prodaja).
“V ZDA so izračunali, da bi s vpeljavo prehranskih dopolnil v osnovno zdravstveno preventivo v sedmih letih prihranili neverjetnih 115 milijard dolarjev.”
EU: Multivitaminske pripravke uživa polovica populacije
V EU po prehranskih dopolnilih posega posega 70 odstotkov odraslih, najbolj popularni pa so multivitamini (uživa jih polovica populacije), vitamin D in omega 3 maščobne kisline (uživa ju vsak tretji) ter kalcij in vitamin C (uživa ju vsak peti). Največja skupina uporabnikov so starejši od 70. let, ki si na ta način pomagajo pri s starostjo povezanih boleznih ter ohranjajo dobro splošno delovanje telesa. Prodaja zelo narašča tudi v starostni skupini 30 do 45 let. Gre za populacijo, ki meni, da je je s pravilnim pristopom moč ohraniti dobro počutje ter preprečiti zbolevanje in ki je v svoje zdravje pripravljena tudi precej vlagati.
“Ker se v maščobah topni vitamini nalagajo v maščobnem tkivu, lahko v prevelikih količinah postanejo toksični.”
Toksičnost vitaminov
Malo ljudi ve, da uživanje v maščobah topnih vitaminov (vitamin A, vitamin E, vitamin K, vitamin D, karotenoidi) prav nič ne koristi, če zraven ne zaužijemo dovolj zdravih maščob. Za vitamin D, ki je edini vitamin, ki ga telo proizvaja samo, je ključna izpostavljenost UV žarkom. Ker se v maščobah topni vitamini nalagajo v maščobnem tkivu, lahko v prevelikih količinah postanejo toksični. V vodi topni vitamini, kot so folna kislina, vitamin C, vitamin H ter vitamini skupine B, se v tkivih ne kopičijo, pač pa se presežek skozi ledvice z urinom izloči iz telesa. Potrebe po vitaminih so kronično povečane pri oslabljenem imunskem sistemu, če imamo slabše delujoča jetra, če ledvice ne delujejo optimalno, ko smo pod stresom in če jemljemo zdravila.
” Večina odrasle populacije uživa premalo vitamina A, vitamina D, vitamina E, folne kisline, vitamina C, kalcija, magnezija in železa.”
ZDA: Prehranska dopolnila nova oblika preventive
Ameriški Inštitut za javno zdravje za financiranje raziskav na področju prehranskih dopolnil letno nameni 300 milijonov dolarjev. Največ denarja gre za raziskovanje vplivov naravnih prehranskih dodatkov na raka (61 odstotkov), na bolezni srca in ožilja (47 odstotkov) ter na žensko reproduktivno zdravje (38 odstotkov). Razvoj prinaša tudi orodja za pripravo personaliziranih formul, ki omogočajo posamezniku prirejen režim jemanja. Bazirajo na genskih testih in/ali podrobnih zdravstvenih vprašalnikih. Izračunali so, da bi z vpeljavo prehranskih dopolnil v osnovno zdravstveno preventivo v sedmih letih prihranili neverjetnih 115 milijard dolarjev. Prehranska dopolnila z največ finančnega učinka so: omega 3, folna kislina, C vitamin, vitamina B6 in B12, rastlinski streoli, polifenoli, prehranske vlaknine (za srce in ožilje), krom pikoliat (za sladkorno bolezen), lutein in zeaksantin (za težave z očmi), kalcij, magnezij, vitamin D (za kosti).
