V splošni populaciji se zožanje dihalnih poti pojavlja predvsempri astmatikih (prevalenca 7 do 20 %) in je povezano z vnetjem dihalnih poti. Pri športnikih je pojav zoženja dihalnih poti veliko pogostejši (do 50 %), vendar ni povezan z vnetjem dihalnih poti in po koncu obremenitve izzveni.
Povečana frekvenca dihanja zaradi telesnega napora
Vzrok za zoženje dihalnih poti med vadbo je posledica povečane frekvence dihanja med treningom in je odvisem od vrste športa, okoliščin treniranja (večja pogostnost med plavalci) in intenzivnosti treninga. Pojavlja se tudi pri rekreativnih športih, predvsem pri maksimalni aerobni vadni – na primer zelo hitro hoji v hrib. Takrat za začutimo kot “pomanjkanje sape” – ko, čeprav bi zaradi ostalih telesnih dejavnikov (kondicija, moč…) lahko šli hitreje, enostavno ne moremo.
Vidhavanje klora in njegovih spojin v bazenu draži pljuča
Merila za z naporom sprožene zožitve dihanlih poti so enaka, kot za postavitev diagnoze astme: prisotnost simptomov (lovljenje sape) in pozitiven rezultat enega od naslednjih testo: evkapnična hiperventilacija, test hiperpneje, test napora in test manitola ter metaholinski test. Pojav je pogostejši pri vrhunskih plavalcih – ker toplo okolje v bazenu vsebuje klor in njegove spojine, kot so kloramini (npr. trikloramin) in trihalogenmetani (npr. kloroform), ki jih vdihavamo iz zraka tik nad vodo. Kloroform se v vodi ne topi in prehaja v bazenski zrak. Zato je koncentracija kloroforma v pokritih bazenih višja kot v odprtih bazenih.
Telesna vadba pri astmi zelo pomembna
Izsledki nekaterih raziskav kažejo, da vsakodnevna večurna izpostavljenost bazenskemu okolju lahko povečuje tveganje bronhitisa, astme in alergije. Vendar je dokazano, da je za astmatike redna športna dejavnost izjemno pomembna – vključno s plavanjem. Slednje nima neugodnega vpliva na poslabšanje astme. Številne študije so tudi potrdile , pa redno plavanje znižuje pojavnost (incidenco) astme pri otrocih. Astmatiki se telesne vadbe pogosto izogibajo ravno zaradi EIB. Ob splošno znanem ugodnem vplivu telesne vadbe na srce in ožilje ter presnovo je telesni trening dokazano koristen za vse astmatike. Izboljša nad boleznijo ter zmanjšuje pogostnost poslabšanja astme. S pogostejšo vadno se tudi zmanjša pogostnost spremljajočih negativnih dihalnih simtomov.
Raziskava klinike Golnik med plavalci
Na Kliniki Golnik so opravili raziskavo na vzorcu 41 zdravih vrhunskih plavalcev brez astme srednje starosti 16 let v obdobju visokointenzivnih treningov pred državnim prvenstvom. Izmerili so pljučno funkcijo (metaholininski test, FEV1 in VC), določili diferencialno krvno sliko (eozinoflci in nevtroflci), parametre vnetja (FeNO, IL-5, IL-6, IL-8 in TNF-α), mediatorje oksidativnega stresa (8-izoprostani) in angiogeneze ter 27 žilni endotelni rastni dejavnik (VEGF). Meritve so ponovili po sedmih mesecih – v obdobju, ko plavalci niso trenirali. Ugotovili so, da visokointenzivni treningi pri zdravih plavalcih brez astme povzročajo bronhialno hiperreaktivnost in izrazit oksidativni stres v dihalnih poteh. To se zgodi na sistemski ravni,vendar pa do vnetja dihalnih poti ne pride. Kaže se z zelo blagimi simptomi in kasneje samo po sebi izzveni.
