Ko človek doživi stres, se sprožijo številni fiziološki odzivi, ki so kombinacija molekularne regulacije, izločanja hormonov in aktivacije osi nadledvična žleza – hipotalamus. Ti odzivi vodijo do fizioloških sprememb – zvišan krvni tlak in srčni utrip itd. Spremenijo se tudi miselni odzivi, ki vplivajo na to, kako človek zazna in reagira na stresno situacijo.Oboji so pri ljudeh dobro preučeni. Omogočili so izjemen napredek v razumevanju delovanja človeškega telesa in dolgoročnega vpliva stresa na duševno zdravje.
Uravnavanje beg-boj reakcije
Kaj nam človeška fiziologija lahko pove o tem, kako se živali spopadajo s stresom, je vprašanje, ki si ga je zastavila ekipa Univerze Južna Florida. Raziskavo je vodil podoktorski raziskovalec USF Cedric Zimmer in ponuja novo perspektivo o tem, kako drugi vretenčarji uravnavajo prožnost pri »boj-beg« situacijah. Objavljena je bila ta teden v strokovni reviji Bio Science.
Vloga molekule FKBP5 pri prilagoditvi na stres
Zimmer preučeval vlogo, ki jo ima molekula FKBP5 pri prilagoditvi odziva na stres pri živalih. Prilagodljivost se nanaša na sposobnost organizma, da na podlagi trenutnih razmer in preteklih izkušenj ustvari in izvaja najboljše strategije spopadanja s situacijo. Raziskovalci menijo, da ima molekula FKBP5 temeljno vlogo v tem procesu – enako, kot jo ima pri ljudeh. “FKBP5 igra ključno vlogo v človekovi sposobnosti, da se spoprijema s stresom in da se ustrezno odzove na trenutno stresno situacijo. Pregledali smo razpoložljivo straokovno literaturo z namenom razviti nov okvir za to, kako se kateri koli vretenčarji spopadajo z različnimi stresorji in koliko prožnosti pri tem pokažejo,” je dejal Zimmer.
Razumevanje širših vplivov na okolje
Raziskava je bila izvedena v sodelovanju med več raziskovalnimi skupinami Univerze Južna Florida in SF College of Public Health, ki so jih vodili Lynn “Marty” Martin, Monica Uddin in Derek Wildman. Čeprav predstavlja zgodnji okvir za nadaljnje raziskave, Martin meni, da bi lahko bila ključnega pomena pri razumevanju širših vplivov človekovega vpliva na okolje. Ko ljudje in živali medsebojno delujejo na način, kot prej niso, ima to očitne učinke na naravo in tudi neželene posledice za ljudi.
Zmanjšanje odpornosti na patogene
“Stres vpliva na imunski sistem živali, zaradi česar se sprtemeni njihova dojemljivost za patogene iz okolja, ki mnogi lahko okužijo tudi ljudi – kot to velja to na primer za virus Zahodnega Nila, salmonelo in številne druge. Pomen razumevanja stresa pri živalih tako ni ključnega pomena samo za njihovo dobro počutje, temveč tudi za naše.” Raziskovalci upajo, da bo razsikava pomagala pri nadaljnjem razumevanju vloge molekul FKBP5 pri uravnavanju prožnosti odziva na stres in sposobnost vretenčarjev, da se spopadajo s stresom.
